Trenutek tišine, obdobje samote. Pogled vase, kakšna prihodnost. Sem kup nesreče in nesrečnosti. Padam vase, sesedam se popolnoma. Strah in nervoza. Oziram se kot kakšen hudodelec. Vse bo še dobro, vse bo ok. Uspešno se varam, pogumno samouničevanje. Mir, varnost, domačnost. Kdaj bom spet lahko mislil na druge? Zakaj se moram ukvarjati s svojo eksistenco? Kdaj bo konec prekletstva? Kdaj bom blagoslovljen? Kdaj bom prenovljen, ozdravljen? Zdravniki so slepci, hudodelci. Zakaj sem zadovoljen z malim? Hvalnico pojem svojemu otroštvu. Poln energije, neobvladljiv, poln bolečine in joka. Rad bi skakal kakor jelen, z neskončno obnovljivimi tkivi. Rad bi se postavil zase, za svoje pravice. Želim si pametnih zdravnikov, norih človekoljubov. Želim si genijev tudi tam, kjer tega nihče več ne pričakuje. Živim na ladji, ki se potaplja, mislil sem, da sem podgana. Brezsrčneži po svoji naravi. Videz mladosti, skrita bolezen, nedoločena leta. Močan, šibek. Zdrav, bolan. Poln blasfemičnih navdihov, tih kot zapuščen grob. Pameten, nespameten. Živim sredi prekletnikov in hijen nevoščljivih, zavistnih do bolečine. Kolaž prebliskov ničnosti in obupa. Dobrota, sirota. Obsojen na nizkotnost, povprečnost. Usmiljen brez razloga, dajem si pogum. Do norosti, želene kreposti. Sonce veselja, radosti. Patetika, estetika. Napet kot struna, neuresničeno maščevanje. Naivnež z diplomo, prisilne misli. Apostol kar tako, poln grešnih nagnjenj. Eksorcist po naravi, iščem smisel nesreče. Rojen pod čudnimi zvezdami, preobčutljiv za ta svet. Kdaj si bom kaj pravilno raztolmačil? Poln sebe, zaradi trpljenja. Daleč od Boga, mojster fantazije. Kronično brez navdiha, duša že na škrge diha. Sredi vsega, poln nezaupanja. Spužva, vpijanje vseh vidnih in nevidnih stvari. Kronični razočarevalec, umiram. Nepoboljšljiv komik, proti svoji volji. Želim si aplavza s pozitivnim učinkom na duha, dušo in telo. Prestopiti prag upanja, eksplodirati od pričakovanja. Oh, ko bi bilo tako kot nekoč, brez prekletstva in uroka. Starši, ne morite svojih otrok. Niste vi krivi, vsi smo se rodili. Molim te, o Bog. Nisem ponižen, noro zavržen in neuslišan. Sonce spet sije, blagodejna moč pozabe. Majhno zadovoljstvo, majhne duše. Svetost mikrokozmosa, nežna roka angela. Sprejemam križ, sprejemam kazen, morda nedolžen. Samo srečen sem hotel biti, žal mi je. Kdaj bo konec nemoči? Kdaj me boš vzel v svoje naročje? Kdaj bo končana smrt? Kdaj bo minil strah? Kdaj boš zakraljeval, moj zaželjeni prijatelj? Razjasni svoj obraz, Gospod!
#Poezija
Mojih pet minut
Skupnost Pozitivk
Komentarji
9Hierhod,
Da se še malo navežem na tvojo misel. Trenutke skrajne bolečine sem že doživljala, ja res je, pa se mi je zdelo, da trajajo celo večnost. Tako kot si pa ugotovil, pa je tudi že moja izkušnja, da naslednjič traja bolečina manj časa, kar pomeni, da sem se iz prejšnje bolečine nekaj naučila. Saj, tako kot pravijo: bolečina je neizbežna, trpljenje pa si sami izbiramo. (to razumem tako, da lahko prispevamo k temu, kako dolgo bo trajalo, kako hitro bomo zmogli bolečino preseči in prepoznati globino sporočila le-te).
Pa saj Bog ve, da vsak nosi tak križ, ki ga zmore in nihče ne dobi lekcije, ki je nebi bil sposoben predelati. To me tolaži, ko je najbolj težko, ko na vse drugo pozabil.
Imej se lepo takrat, ko je čas za to.
Lp Melita
Hierhod pozdravljen!
Včasih je človek osamljen, čeprav je veliko ljudi okrog njega.
Tist, koga doleti trenutek nesreče, zna ločiti trenutke sreče.
Življenje je, kot ena mala ladja na sred oceana.
Krivičnost je v vseh nas, samo občutek za njo ni pri vseh.
Nikoli si ne mečimo peska v oči, ampak se izmikajmo kot kača jastrebu.
Sem edini v edinega, drugih ni so drugačni!
Sem ponosen da sem tu, in pogumno nosim breme, kot ga je nosil On.
Hierhod, daleč segaš v dušo,
ki ji nikoli podna, je večja od vsega.
Lp.
Hunter
Dragi Hunter!
Hvala ti za zelo lep in poglobljen komentar. Hvala ti za besede spodbude. Včasih zelo močno rabim pogum, da bi nosil svoj križ kot ga je nosil On.
Biti iskren do sebe je skoraj težje, kot biti iskren do drugih.
Kadar mi to uspe, je to težak in milosten trenutek.
Lep pozdrav in vse dobro!
Dragi Hierhod!
Nemoj sumnjati u njegove osijećaje!
U ljubav, koju ti uvijek spremno daje!
Ona je čista, iskrena i za sve nas čuvana!
Pomisli samo, koliko puta i kako ljepo,
ta ljubav u naše srce stane.
Hierhod!
Svaka ti čast, da svoje trenutno stanje i misli, tako uspijevaš
izliti na papir i pretvoriti u stihove.
Ali kao što kažu moji predhodnici u svojim komentarima,
neka sve to, ne traje više od 5 minuta.
Lp.
Dunja
Draga Dunja!
Iz srca se ti zahvaljujem za prekrasne verze, ki si jih zapisala! Polni so vere, zaupanja in zares dajejo spodbudo za pozitivno razmišljanje.
Premalo se zavedam tega, da me vedno spremlja in čaka čista ljubezen.
Želim ti lep večer in vse dobro!
Hierhod,
vse čestitke za iskreno, čutno pesem. Začutila sem jo in se ti pridružujem :) saj poznam ta občutek.
Samo, da ne bo trejalo več kot 5 minut, res, da spregledam in prepoznam smisel in dobim moč za nadaljnih 5 minut.
lp Melita
Draga Melita!
Hvala ti za čestitke. Vem, da si tudi ti že doživljala podobno kot jaz. To so posebni trenutki v naši egzistenci. Včasih trajajo dlje kot 5 minut. Pet minut mogoče traja le naše iskreno soočenje s takimi občutki in mislimi.
No, danes se že bolje počutim in upam, da se mi to ne bo več ponovilo. Če pa se bo že, pa upam, da bo potrebna samo minuta (žuta minuta) :-)
Lep pozdrav in vse dobro!
Pozdravljen, samo, da takšno stanje traja le 5 minut in nič več.
se pa ti bom pridružil v tvoji prošnji, da ne boš sam
vse dobro
Dragi Aloha, hvala ti za tvojo solidarnost, tvojo bližino.
Vesel sem za tvojo pridružitev prošnji, ki jo izrekam na koncu pesmi.
Tudi tebi vse dobro!
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
April
