Podajmo si dlani

Senca dvoma in nemir strah, zavist in prepir samota, žalost in skrbi bolečina tebe si lasti. Zdaj že vsega je dovolj želiš predati se ali boj a tudi v tem rešitve ni nekaj v tebi se prebudi. Naenkrat odpre se nebo zlate niti spustijo se na zemljo v zraku omamne dišave veter ponese melodijo v daljave. Travniki vsi so zeleni s cvetlicami okrašeni drevesa vsa pokončno stojijo ptice svobodno zdaj letijo. Zazvonijo nebeški zvonovi te kristalne kapljice v vodi reka mirno teče svojo pot zlita v morje, v nebeški vhod. So to le sanje, iluzija moja večna domišljija ali odprlo se je srce zate, zame in za vse. Podajmo končno si dlani naj ljubezen valovi iz mene, vate, v širni svet da v večno ljubezen bo odet.