Smrt in življenje sta v meni, dve neponovljivi podobi brez obrazov. Nikoli ne gledaš jasnih oči, tu je vedno - prav vedno - tema, vsak hip prinaša slutnjo, trepet zraka nekaj pomeni in moje telo drhti v pričakovanju življenja. Nekoč se bo skrčilo in postalo majhno in potem nič, ker nihče - boga ni - ne more ubiti smrti. Samo ona ve nekaj - čisto majhna reč - česar drugi ne morejo odkriti. Dva sovražnika v mojem telesu. Ne morem ljubiti smrti.
#Poezija
Dve podobi

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Jutranja zarja
