Pobeg

Brezno se zapira, še steguje svoje pohlepne roke, še brizga pohlepne plamene. Vrtinec se oddaljuje, še vabi v svoje vroče središče, še vedno sesa nedosegljive misli. Svetloba se odpira, že pošilja svoje tople bliske, že objema z dišečim vetrom. Obzorje se širi, v neskončnost, v večni mir in ekstazo, v misel oblikuje nove brezmejne želje.