Ko sem še bil majhen fantič, je mucka prinesel mi dedek, ves je bil črn, malo večji od nič, smo dali ime mu Medvedek.. Podnevi je v senci počival, ni bil izbirčen, veliko je jedel, če sem ga božal, zelo je užival, ter mehko in nežno mi predel.. Vragolije je razne izvajal, tekal za listi in vsem mogočim, ko je babica predla, ji je nagajal, skupaj z njim spet v mislih poskočim.. In prišel tisti nesrečni je dan, ko sem ga čakal popoldan zaman, posodica mleka ostala je polna in v srcu mojem bolečina prebolna.. Črni moj Medo, moj taček poredni, cestna mašina Ti življenje je vzela, dnevi brez Tebe bili so prav bedni, imel kožušček si črn, a duša bila Ti je Bela! gabriel s
#Poezija
Črni muc z Belo dušo
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Ja tudi mojega mucka Flopa je zbil avto, peljala sem ga k veterinarju, da ga zakrpa, tam sem pustila 30.000 sit, samo on je še vedno poginil. Psička Džina pa je imela raka na maternici in smo jo morali dati uspavat, ja nič kaj prijetni občutki.
Svoje živali imamo pač radi in to je to.
Joj, prav takega črnega muca smo imeli mi pa nam ga je avto povozil. Dobili smo ga h hiši, ko je bil čisto mali, nekaj mesecev star. To je bila tako luškana živalca, ki me je vsako jutro zbudila in morala jo je čakati perutnička. Prav zares je bil moj kalimero z Belo dušo, čeprav je tu po ulici veliko črnih muckov! Bil je zelo aktiven samček.
Tatjana
Ej gabriel, obudil si mi spomin na moje otroštvo in na moje tri črne mucke. Tebi je tvojega prinesel dedek, moji trije so pa kar sami prišli k meni.
Svoje dni sem stanovala blizu Prešernovega gaja, katerega obzidje se je skoraj dotikalo drvarnice, ta pa je bila naslonjena na steno hiše. Imela je poševno streho in po njej so prihajali ti trije mucki in skozi odprto okno vsakokrat skočili v prostor, kjer sem spala. Zjutraj sem jih velikokrat našla speče ob mojih nogah. Enkrat so bili vsi trije prav nemarno blatni, ker je ponoči zunaj divjala nevihta - kakšna je bila zjutraj moja postelja, si pa lahko misliš.
Žal mi je, ker je tako nesrečno končal tvoj Medo. Moji trije - Nace, Cene in Cici - pa so bili zastrupljeni in so umirali v hudih mukah. Cici je umrl na moji postelji, Nace in Cene pa sta se zavlekla v drvarnico in poginila tam. Zastrupil jih je lastnik hiše, hudoben človek, ki ni trpel nobene živali, razen kur. Še danes "jokam" za njimi! Hudobija nekaterih ljudi je res brezmejna!
Zelo lepa pesmica je, gabriel - kar nekajkrat sem jo prebrala!
Lep pozdrav ti pošiljam, ti ljubitelj živali
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Hvala za komentar Ljuba! Žalostno res, kaj si vse privoščijo nekateri z živalmi! Še danes se takšne stvari dogajajo, kot v tvojem primeru! Ne vem, se večkrat sprašujem, je to morda samo ogledalo družbe, v kateri se večkrat tudi človek ne zmeni za trpljenje sočloveka, kaj šele, da bi poskrbel za žival!
Lep pozdrav! gabriel s
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Dramilo
