Nisem pravi naslov za tvoje razbolelo srce in tudi na hrbtu mi ne piše SOS, toda vedno znova se vračaš in jaz te vedno znova poslušam, pazljivo, z pretanjenimi občutki, poslušam z ušesi, ki slišijo nepovedano in gledam z očmi, ki vidijo tisto, kar se videti ne da, in kapljica moje krvi se odbije od tal. In od mene slišiš vedno ene in iste besede, nikoli zlagane vedno iskrene, brez zloveščnosti in brez predsodkov, neglede kako se trudiš zanjo, bo luna še vedno na istem mestu, in sibirski tigri bodo še vedno ogrožena vrsta. In druga kapljica moje krvi se odbije od tal.
#Poezija
Dramilo

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zelenkasto zelen
