#Poezija

Dramilo

barboleta1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nisem pravi naslov za tvoje razbolelo srce in tudi na hrbtu mi ne piše SOS, toda vedno znova se vračaš in jaz te vedno znova poslušam, pazljivo, z pretanjenimi občutki, poslušam z ušesi, ki slišijo nepovedano in gledam z očmi, ki vidijo tisto, kar se videti ne da, in kapljica moje krvi se odbije od tal. In od mene slišiš vedno ene in iste besede, nikoli zlagane vedno iskrene, brez zloveščnosti in brez predsodkov, neglede kako se trudiš zanjo, bo luna še vedno na istem mestu, in sibirski tigri bodo še vedno ogrožena vrsta. In druga kapljica moje krvi se odbije od tal.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Zelenkasto zelen