Marjetica Črna
Tam, sredi visokih trav, kamor redko človek zaide, kjer živijo legende, bavbav, od koder nikamor nihče ne uide, v travi globoki, v travi visoki, vre tolmun zeleni, resnično globoki, ob…
Vse objave avtorja.
Tam, sredi visokih trav, kamor redko človek zaide, kjer živijo legende, bavbav, od koder nikamor nihče ne uide, v travi globoki, v travi visoki, vre tolmun zeleni, resnično globoki, ob…
Sobivaš na isti valovni dolžini, Tvoje strune in moje, v isti resonanci hrepenenja in iskanja, uživam, uživaš v Tvoji, moji bližini, in jaz sem in Ti si tisti, ki daje nova spoznanja ... Ne…
Nebo je polno z oblaki, katransko črna prevladuje, nebo je polno s koraki, ničesar več tam ne domuje Nebo je polno z oblaki, oblaki polni so vode, sonce s hitrimi koraki, proti domovanju gre
Sestavljam spomine o Tebi, koščke mozaika, kamenčke drobne peščene, počasi, nežno. Obrisi Tvoje podobe, utvara, stoječa na piedestalu zmagovalke, mirno zroča v daljavo, v neznano brezčasje,…
Vse kar se je nabralo v stoletjih čudnih, v prostorih grajskih, kletnih, zakletih, tisočletnih, v temačnih kotih duše, kamor nič ne pride več in nič manj ne odide ..., samo metulja krilo,…
Kar tako, nevede, si prišla nepovabljena, brez vprašanja vdrla si mi .., tja, kjer si iskati želela sanje, v tisti moj kot, za tisto ograjo, kjer sem visoko napetost napeljal in grom in…
Na moji obali vse mirno počiva, samo za Naju se nekoč je rodila, na njeni peščini srce mi uživa, morska je pena tam dušo povila ... Na moji obali so zvezde ponoči, samo zame nebesna so…
Bzzzz, tolsta muha se počasi spušča na tipkovnico ... Je že čebelica, pa metuljček, ki lahkotno boža zrak okrog moji lic ... Stari prefriganec, se nasmehnem, hi hi hi, se mi namuzne nazaj…
Danes mi je.., tako.., danes mi sploh ni, da bi na karkoli mislil, gledam nemo samo... Gledam nemo samo, ko počasi pada, počasi pada tako, počasi, kot bi rada.., me poljubila na roko,…
Nikjer Te več ni, pred vsemi se zapiraš, se skrivaš pred ljudmi, počasi, potiho umiraš... Si tiho, ko zvonec zadoni, oken in vrat ne odpiraš, samo v sanjah srce Ti bedi, počasi, potiho…
Ne vem več, spomini so minljivi, kdaj je to bilo, ko nisva več bila... Ko nisva več bila Midva, ampak si spet bila Ti in sem spet bil jaz... Vsak zase, vsak v svojem svetu, med svojimi…
Pominaa godini otkako bevme zaedno, otkako tvojot baknež zapali plamen, večno ke gori vo mene i za Tebe... Kako da beše včera, Gabi, ljubov moja, ljubov moja, nikogaš soneta dokraj... Se…
Jesen je spet, ko dolgo v noč spomini stari sanjajo o Tebi, kot suho listje brez objema, zadržujem jih nekje v sebi, da na površje ne privrejo, da mi spet ne šepetajo, kako lepo, kako lepo…
Nisem najlepši, tudi najboljši nisem, ne poznam in ne znam vsega, tudi vse stvari mi ne gredo enako dobro od rok, kot nekaterim... Nisem najpametnejši, jih je na milijone pametnejših od…
Pij iz čaše nektarja, ljubljena moja, pij iz teles neznanih in znanih rož, ki so pustile omamno sled v opojni dišavi tekočine... Naj ti preplavi telo toplota brhkih stebelc, ki polzijo po…
Brezčasje sedi na Tvojem licu, koren mangrove eksotično pije sokove iz Tvojega objema, ne morem blizu, ne smem zraven. Sem edini, ki je brez Tvojega objema, poljuba, ljubezni! O, Ti roža…
Sinoči, nad suhimi listi hrastovja, sva se ulegla pod veje tišine, in sva želela mogočna mostovja, podreti v brezna sivine... Ognjena kača je naju povila, je tiho poslušal potok glasove,…
Preproga iz neba nad nama, zvezdnate noči bile so mlade, takrat si obljubila sama, da nihče te meni ne ukrade... Sem čutil, da lahko se ti predam, za naju zagorele so Plejade, takrat sem ti…