Zvitko in njegove dogodivščine: Dežela Šalilaj, II. del
TRETJE POGLAVJE V šolo sta volkec in lisjak prišla okoli pol devetih dopoldan. Hitro sta se obula copate in stopila v razred, kjer so bili že zbrani vsi ostali sošolci. Razrednik Uhec je…
sonce_nasmeska
Vse objave avtorja.
19 objav
Tulipani
Tvojo nežnost poznam vse tja do dna svojega srca, vem kaj si želiš, čutim po čem hrepeniš, a o tem ti molčiš. Tulipane ti bom nabral, posteljo tvojo z njimi postlal, neskočno te ljubil, rad…
Rešpektiranje
Sonce tiho vzhaja to nočno senco na drugi konec spet preganja. Midva obstojiva, drug drugega gledava, le strasti, le strasti neskončno si želiva. Topla kava in tvoji nežni poljubi me…
Oddaljen
Smrti rahlo nastavim svoj pravi obraz, lažno zvabim jo v past, da jo oddaljeno opazujem, s lažmi zalezujem. Oddaljeni svetovi, porušeni gradovi, vse ostaja za smrtjo, da prekinila bi klic,…
Zvitko in njegove dogodivščine: Dežela Šalilaj, I. del
PRVO POGLAVJE Dolgo let nazaj je v pravljični deželi Lajlaj živel poseben lisjak, ki je slišal na ime Zvitko. Bil je lepe oranžne barve in rad se je družil z ostalimi prijatelji iz dežele,…
Kakor veter
Kakor veter sprehodil bi se čez borove krošnje, čez to rumeno kraško polje in tam na koncu vasi bi obstal, zazrl se v ta čudoviti Kras. Vihral bi borove veje, vihral bi rumena polja, igral…
Po morski soli dišiš
Ti si moje zlato, obrisana s morsko soljo, posuta s poletnimi zvezdam širnega neba. Si sonce občutkov, eksplozija strani, ko premikaš svoje prste po mojem telesu, po morski soli, veš dišiš,…
Iz mraka
Veter nežno je zavel, skozi to poljano prešel, a mi spati ni pustil, dolgo v noč me šum borovih vej je budil. O, ti kraški svet, ki iz mraka temnega oživiš, svojo čuječnost prebudiš, dolgo…
Ta kraški svet
Ta droben, s kamenjem obdan kraški svet v mojo pesem tiho je ujet. V pesmi minevajo dnevi, menjujejo se poletja, prihajajo jeseni, a vedno oživi v pesmi moji ta droben, čuden kraški svet.
Brezupnost
O, Bog dragi le moči mi daj, le moči mi daj, da prehodim grenko pot, da trnje na tej poti preskočim, tebe za pomoč prosim. Nikar se ne obotavljaj, le pomagati mi skušaj, ublaži bolečine,…
Zimski šepet
Kraška gmajna v pozni zimi obnemi, obdaja jo le sneg in žalostni pogled v daljavi, ko vrne se sreča spet nazaj spomladi. Šepet tišine, šepet bežajočih se ptic, ki letijo v tople kraje,…
Srce na mivki
Poletje toplo naju je zapeljalo do plaže in nazaj, kjer risala sva najin izgubljeni raj. Ostalo je narisano najino drobno srce tam na mivki, ob robu morja je med valove zaplavalo.
Meglene jesenske stopinje
V jutru, ko megla uleži se na drevesa, ko ovije čudna srca, da skrije sledi pretekle noči se spet moj obraz ponovno rodi. Spremljajo me stopinje tam v daljavi, ko tiho čas beži, ko skrivajo…
Sebi
Mar ni žalostno, ko ti svet ne da pesmi pisati, ta vrtljivi svet s pesmijo olepšati? Mar ni življenje čudno, ko ni ljudi, ko ni ljudi, ki brali bi tvoje pesmi? Sebi pisati pesmi je…
Vse skrivnosti
Nočne sence zbližujejo tisto ranjeno telo, očiščujejo hrepenečo pesniško dušo. Vse skrivnosti lahkotno vrnejo se nazaj, spustijo se med ljudi, čakajo, da udarijo iz vseh strani. Obmolkne…
Hrepeneti po črnilu
Črnilo se je razlilo po belem listu papirja, ko je duša moja tiho hrepenela po nežnih in šumečih melodijah. Hrepeneti... Po jutranjem prebujanju in nežnem pomežiku popoldanskega sonca na…
Loški slikar
Tiha meglena pokrajina v tančico skrivnosti zavita se postavi pred loškega slikarja, da jo na platno naslika. Čudoviti kraški svet podobo na slikarjevem platnu dobi, ko nežno čopič loškega…
Listi življenja
Tako hitro čas beži, da včasih se mi pošteno zdi, da popisani so listi življenja naši z prijetnimi rečmi. In ko drugo stran debele knjige življenja obrneš in vidiš tudi težke trenutke,…
Založba Chiara 
