Trganje korenin … Kot list trepetlike v vetru trepetam, Še se upiram! Trganje me boli! Spletenost korenin življenja kriči! Drhtim ob misli nate! Gorim! Zaman? Zdrznem se! Vidim obraza milino, tolmuna globočino, temne oči, ki zrejo vame v pravljici noči, kot ledenik topim, drsim v dolino. Krik! Se ranjenih korenin dotaknem. Veter je neusmiljen, trga mi drob! Boli! Krvavim! Roke ne umaknem! Še vztrajam! Bolečina doseže rob, ko še zmorem. Zaprem oči. Še upam! Trenutek in tišina, je to moj grob?
#Poezija
Trganje korenin

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Princeske

Komentarji
5 komentarjev
Kaj reči, kadar je bolečina prehuda. Banalno bi bilo reči "Saj bo minilo", a natanko to se bo zgodilo... kdaj?... to pa ve le Bog.
lp Salamander
...
lep pozdrav,
ajda
tudi sama podoživljam včasih te temne trenutke in ravno v teh dneh mi teta 'Depra' trka na vrata... mi gre na jok ko berem tvojo pesem... vse je lepo in vse teče kot mora, meni je pa vse čisto brez smisla in brezveno!
Hej pa saj bo spet sonce :) že sije počasi, in ta zelena barva na slikici ob tvoji pesmi daje neko skrivnostno energijo..
En lep pozdravček:) N
jaz k sreci tete Depre ne poznam in se se nisem srecala z njo, ker ve, da nima kaj trkati na moja vrata. Teti, Zalost in Otoznost se priplazita, vendar kaj kmalu ugotovita, da sta nezazeljeni in se pobereta:). In danes je dan poln optimizma in lepih misli, ki brbotajo , ulovi jih tudi zase, samo dopusti jim bozajoc dotik..tisto teto pa odmisli, ceprav bo povesila nos:)).
lp, ajda
pošlji mi, prosim, svoj naslov.
Lep pozdrav
Tatjana