vinky1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Kje so dnevi, ko sva se ljubila, kje so mehke žametne noči, le zakaj, drug drugega sva izgubila, da bi o tem razmišljal, nimam več moči. Je še sreča kje na svetu, je še kje ljubezni čar, sem kot ptica v mrtvem letu, vem pa, da tebi to ni mar. Ebenovina zdaj so moji dnevi, mučenje neskončno zdaj noči, slepec sem v hudih mukah, mrtve moje so oči.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

Ajda
Lepo, tekoce napisano.... a otozno .......sonce nima samo enega zarka, odpri oci ...... lp, ajda
Prejšnji članek na to temo

Dogma