Besedilo oživi v moji domišljiji. Med nama je ljubeč odnos. Kar brez kompasa vijugam po njegovih labirintih. Na nekaterih odsekih rada postojim, da se z njegovo lepoto napojim. Ni mi mar, če mi je takrat kdo blizu, če kdo meni, da je branje dolgočasna stvar. Poreče kdo, da knjige niso kruh, da ta, ki bere, je lenuh. Že zdavnaj me je uročila učiteljica moja mila – beseda, ki mi je v uho stopila, beseda, ki me zvesto spremlja, edina družica nenadomestljiva, v kateri sence sem spregovorila. Sprašujejo me, kaj bom od tega imela, če bom še naprej tako kot zdaj zvesto v skladovnice besed strmela, zakaj se ne polotim raje kakšnega drugega, boj koristnega dela. Danijela Premzl
#Poezija
Izbrala sem besedo

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Usoda
