Ostal je prah, in večni strah, da boš ti naslednji, da boš grob sosednji, da skupaj bosta le preteklost, poleg praha pa ostaja spomin, ni več mesa, ni dotikov, ni objemov, v srcu ostaja rana, usoda vsakemu od nas neznana.
#Poezija
Usoda
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tomu Križnarju, sončni osebi
