Strah pred novim (Juan Arias)
Zakaj, Gospod, se čutimo bolj varne v preteklosti kot pa v prihodnosti? Zakaj skoraj fizično občutimo bolečino, ko pozdravljamo leto, ki se izteka, ko pa vemo, da nas čaka drugo, »novo«?…
Poezija
Vse objave avtorja.
51 objav
Zatišje po nevihti
»Kam pa naj grem, če sem pa tu doma!?« odvrne na ženino godrnjanje v enem njunih prepirov. »Saj si vedno zdoma, šele zvečer te vidimo… Ko si pa doma, mi niti ene stvari ne narediš prav. Na…
Ni vseeno
Ni vseeno, s kom se družiš in kod vodijo tvoja pota. Na tej poti trčimo ob mlačnost in površnost. Pride dan, ko se ti zdi vse brezbarvno, brezizrazno, brez okusa in brez čutov. Napotke…
Živeti racionalno
Živeti racionalno, v budnem stanju, znati zaznavati valujoče impulze, sorazmerno vsem inputom oddajati čim bolj dodelane outpute. Postrgati vso vsebino, obvladovati čim več vlog, ki se…
Za duše mir sem se rodila
Strogo se bom vzgajala, nepopustljivo se bom grajala, ne bom si prizanašala, ko bom klic srca jasno zaslišala – nenadoma bom zvedela, zakaj sem se rodila. Vse plemenito na meni bo pečat…
Zakaj zvezde?
Zvezde padajo z neba, izproži dlan in hrani dar. Njih žar prodira do srca, da osvetli in prebudi najplemenitejša čustva. Vsaka zvezda je spomin na tiste davne dni, ko je še Ljubezen imela v…
Verujem v lepe stvari
Verujem v lepe stvari. Verujem, da dobra beseda dobro dejanje rodi. Verujem, da sonce ljubezni nikdar ne bo zašlo. Verujem, da nobena solza pozabljena ne bo. Verujem v to, kar ne vidi se…
Skupaj smo močni
»Nič več ni tvojega glasu, same si nas pustil tu, nič se nisi poslovil, kar naenkrat si odšel.« Marjana je odmaknila pogled iz osmrtnic, takoj vzela v roke prenosni telefon in vtipkala…
Zven besed me izdaja
Zven besed me izdaja, slike gledam, iz preteklosti. Teh trenutkov ni malo, ne želim, da jih dobijo tatovi lepih dni. Že tako se poznam, da bi včasih pred seboj zbežala daleč stran. Moj jaz…
Tat
Pošiljam ti Nasmeh Da odpreš mi Vrata sreče Da ukradem Tvoje sanje In tiho odidem. Ramiz Velagić
V tišini
V tišini V praznini Čutiš magijo Zvezdnatega neba. Se uglasiš Se uglasbiš V nekaj imen Nedokončanega . V objemu Večnega časa Odpreš srce Vsakemu spominu. Ramiz Velagić
Preobrazba
Nov list sem obrnila, da bi si življenje popestrila. Za mano stiske, stresi in obupi, malo veselja, strgani žepi. Prijatelje moje rada imam, vse, kar imam, z njimi delim. Smeh, veselje,…
Povabilo
Ne zanima ne, s čim si služiš kruh. Rada bi vedela, po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati, da bi si izpolnil to srčno hrepenenje. Ne zanima ne, koliko si star. Rada bi vedela, ali boš…
Vsaj ena misel zame
Moj preljubi ustvarjalni nered, ko ni nič na svojem mestu, ko samo vzamem malo tu in malo tam in se podam v vojno vihro, nato v zatišje pred nevihto, včasih s tako ihto samo zato, da si…
Zakaj preraseš pravljice
Zakaj preraseš pravljice in jim ne verjameš več? Zakaj se ti nenadoma odpro oči in si prisiljen spoznati še drugi pol? Zakaj je včasih tako zelo temno, da ničesar lepega več ne vidimo? Je…
Pojdi z menoj
Pojdi z menoj, pozabi danes, jutri lepši bo. In osreči me spet, mi razjasni pogled, naj ob tebi sem kot cvet. Pojdi z menoj, nasula bova vrtnic si na pot. Ko prepevava, vsa vesela sva, ker…
Zaznavanje
Veter mi prinaša tiha sporočila, ko te zaznam. Daje mi občutek pripadnosti in pomladno toplino, daje mi svežino tistih dni, preživetih v žaru modrine neba, ko vsak je trenutek čaroben. In…
Prijateljica
Ne vem, kdaj se je rodilo najino znanstvo, ne vem, kaj te je na meni pritegnilo, da si me vzela v svoje varstvo. Življenja nisem še veliko užila, ocean v meni ves miren je in tih. Prihajala…
Založba Chiara 
