#Poezija

Moj rodni kraj

Mirjana Gabrovec1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nevidna vez, močno drži, niti za hip ne popusti, ljubezen velika kot je ta, priklenila mojega se je srca. Tukaj sem se rodil, prve korake naučil, vozil svoje sem kolo, otroštvo nepozabno je bilo. Da o naravi ne govorim, ves od navdušenja zadrhtim, na deželi je res lepo, sreča objemi me močno. Videl travnik sem cveteti, videl ptice sem leteti, videl sonce, kako je vzšlo, zvečer počasi je zašlo. V spominu zdaj živi, slika mojih mladih dni.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Frankensteinov sodni dan