Nevidna vez, močno drži, niti za hip ne popusti, ljubezen velika kot je ta, priklenila mojega se je srca. Tukaj sem se rodil, prve korake naučil, vozil svoje sem kolo, otroštvo nepozabno je bilo. Da o naravi ne govorim, ves od navdušenja zadrhtim, na deželi je res lepo, sreča objemi me močno. Videl travnik sem cveteti, videl ptice sem leteti, videl sonce, kako je vzšlo, zvečer počasi je zašlo. V spominu zdaj živi, slika mojih mladih dni.
#Poezija
Moj rodni kraj

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Frankensteinov sodni dan
