V naročju postelje

Ležim in sanjarim o tebi, ko skrita v naročju postelje s hrepenenjem toplim pokrijem se. Mi v srcu buči: ljubim te! In lepo mi je, kot da ležal ob meni bi ti… Na prsi položim roko si, saj srce še me boli, ker v resnici ob meni te ni… Bol največja minila je, v duši že mirno je vse, iz oči pa solza še vedno privre. A prav imajo, ko pravijo: čas pozdravi vse! - Ja, že mnogo bolje mi gre!