Žalost

Žalost v kotičku skritem moje ždi zavesti neopazno dušo razjeda počasi skrivam jo pred ljudmi vsemi. Žalost moja last intimna v eno z njo se zlijem srce se mi odpira, predam se v hladen njen objem. Zaupam žalosti potrpežljivi, tihi, ker moja solza je samo me nežno boža in z menoj ihti praska, da čuti ostro srce bolečino. Samo moja, zaupljiva in poštena bremena težka žalosti odložim moji, nikdar me ne prevara spet mir podari duši moji. Žalost me umiri. Minljivosti in smrti se zaveda hudobne misli in sovraštvo vidi pamet omejeno čuti in nemoč človeka. Krutost velika je in lahka za človeka. Ljubezen je naporna in preveč zahtevna, zato človek ubija in trpinči sočloveka žalost moja meni je tolažba in uteha.