Mi vrneš smeh?
Mi vrneš smeh, ki vzel si ga v nočeh, ko od ljubezni sem jokala? To tvoj ni greh, poskus usode je, da bi se z nama poigrala. Želim svoj mir nazaj! In vse, kar sem zgubila, ko v srcu svojem…
Vse objave avtorja.
Mi vrneš smeh, ki vzel si ga v nočeh, ko od ljubezni sem jokala? To tvoj ni greh, poskus usode je, da bi se z nama poigrala. Želim svoj mir nazaj! In vse, kar sem zgubila, ko v srcu svojem…
Kje mojih je izvir solza, da polze po licu brez prenehanja, zaril meč si mi v srce, nevede. Nevede, pomotoma, kar tako… le šala zate je bila, mene pa boli, srce mi krvavi… ne vem, če…
sem izjokala oči solza več ni le boli v gozd bi šla kot zver tulila ranjena sem ranjena do dna srca izdal si me izdal ljubezen najino nevede a kar boli je premočno
ji nosil rože je je cvetje usulo se ostalo trnje prebodlo srce in kri življenja izteka se...
dal si mi sanje sem ujela se vanje… nemočno zajeta v šapah spomina dala ječarju sem ključe moči da v njega objemu ljubila se bi
O čem bom pela, če več ne bom ljubila? Bom še živela, če ne bom več pela? Pomlad ptici grlo odpre… če ljubezen gre, kaj odprlo bo moje srce?
. . . TEČE SOLZA ŽALOSTI… kaplja vroča žge… in pade na srce, ta razkolje se. PRIPLAZI DVOM SE, STRAH…
Čas pozdravi bolečino, ljubezni pa izruje ne, ta za vedno bo ostala, samotno grela mi srce. Pa na koncu bom hvaležna še bila za vroče svoje solze in življenju rekla: hvala, da ljubezen sem…
Ležim in sanjarim o tebi, ko skrita v naročju postelje s hrepenenjem toplim pokrijem se. Mi v srcu buči: ljubim te! In lepo mi je, kot da ležal ob meni bi ti… Na prsi položim roko si, saj…
kaplja po steklu polzi in sled pusti narišem lok da dež se smeji poljubim steklene ustnice da z bolečino bi ljubila se…
ljubim ljubim ljubim ljubim Ko besede bi meso postale! ljubim ljubim ljubim ljubim Ko besede v dejanje bi se dale!
Učim se: naj moje telo kjerkoli že bo - tvoja duša z mano je. Hrepenim po tebi, če te ob meni ni in učim se, da me to ne boli.
Deževalo je, cesta mokra sveti se, oblesk luči jo slovesno damo naredi; žito na polju skrivnostno sega v nebo, v daljavi silhueta gora z megleno ogrlico. Veličastno! Lepo! - Dan za slovo.…
Po polju hodim, ko umika se tema, ko umika se noč, prihaja svetloba in sonca moč. Bila bi čebela, da na dehteče cvetje bi poletela, bila bi veter, da zlato klasje bi objela… Nad mano oblaki…
Ob odprtem oknu ležim sama na mehki postelji, nočna sapa mi nežno prek golega telesa gre, solza kane iz oči in me boli, ker dala sem ti svoje srce, ker telo mi le zate gori, ker v mislih…
Venijo rože. Venijo deklice. Veni srce. In pride čas, ko se zdi mi, da venem tudi jaz. Takrat nate spomnim se, dragi, hvala ti za vse! Veš, strah me je!
Ne mislim na jutri. Samo zdaj se prežemava, se pijeva, se objemava… Živiva večnost. Ne mislim na jutri – morda ga nikoli ne bo!
Ljubim te, kaj morem zato. Ljubiš me in srečna sem zelo. Vse je lepo, ker blagoslavlja Zemlja naju in Nebo. Vem, da večno bo tako, kot večno je bilo! Če pa ljubezni zgodba ta na Zemlji se…