Dan za slovo

Pozdravljen Igor, jaz ne bi uporabila tako težkih besed pod zgornje komentarje. Nobena stvar ne more nadomestiti notranjega stanja duše, nič ne more nadomestiti notranjega strinjanja ali nestrinjanja, noben odgovor, noben še tako izdelan proceduralni sistem pogovarjanja na Pozitivkah ne more oblikovati idealnega moralnega sožitja na tem forumu, kjer se srečujejo različna mnenja. Ne vem kakšno zunanje opravičevanje in celo molk bi lahko zahtevalo od nas, da neka svoja moralna občutja mečemo v nek "pljuvalnik". Treba je upoštevati našo moralno občutljivost, vključno z našimi čustvi. Držimo se v pogovorih tega, da on ni jaz in da mesto in mišljenje, ki ga poseduje on, ne more postati moje. V tem je ves problem. Provokatorji, ki deplasirajo zdaj enega zdaj drugega, se bodo vedno našli. To je pač stvar osebne strukture človeka. Lep pozdrav in vse dobro Tatjana

Kaj ko bi malo bolj upoštevali naslov pesmi DAN ZA SLOVO in se tudi mi v resnici poslovili od te teme, v katero razna medsebojna zbadanja, namigovanja in obtoževanja resnično prav nič ne sodijo. Nika nam bo za to hvaležna! S svojimi pričkanji ne otežujmo njenega že tako težkega slovesa! Nika, pogum! Držim pesti zate! Aimee

Draga Tatjana, vesela sem, da si me razumela in zelo dobro interpretirala v obeh komentarjih. Kot si napisala: »…slovo od ljubezni v imenu življenja, ki okrepi sposobnost za nova dajanja ljubezni.« No, tu imamo trojnost boginje! To je zakonitost vsake kreacije na naši Zemljici! Tvoj primer: Smrt, transformacija, Črna Marija - SLOVO... Devištvo, inspiracija, Marija Devica -... SE OKREPI SPOSOBNOST ZA.... Materinstvo, materializacija, Marija Mati - NOVA LJUBEZEN Je res, da je Črna Marija (in z njo POZORNOST NA POMEMBNOST TRANSFORMACIJE v našem življenju) zapostavljena? - Je! Še za tistih par primerov upodobitve, ki jih imamo v Sloveniji, umetnostni zgodovinarji razlagajo (kolikor sem jih jaz poslušala, a bila bi vesela še kakega mnenja), da se jim reče Črna Marija, ker so iz temnega materiala, ker imajo temno polt, ker so bile prinešene od daleč… S čaščenjem Nje sem se srečala v Južni Ameriki, kjer je povezanost ljudi z naravo, in njenimi zakonitostmi veliko močnejša kot pri nas. - In tam pravijo, da se ravno ob Njej dogaja največ čudežev!!! Logično - ko si ljudje dovolijo SLOVO od česarkoli, je pripravljena pot za novo rojstvo! In v SVETI Mariji so združeni vsi trije vidiki kreacije. A pomembno je, na kaj smo mi - pozorni. Na princip devištva in materinstva smo. Poudarila sem le, da pozabljamo na princip spremembe, smrti. - ZARADI BOLEČINE SLOVESA.... Draga Nika, želim ti Zavestno spoznavanje življenja na naši ljubi Zemljici, kjer se vsi spotikamo in jočemo, saj so čustva pomemben del naše biti in pomembna pot učenja. Še piši, še izlivaj bolečino skozi besede in ustvarjaj lepe pesmi, ki so nam vsem priložnost za razmislek in učenje! Uči se, rasti, ljubi... Niki, Tatjani in prav vsem drugim - lep prijateljski pozdrav! Danaja

No, pa naj to ne bo le moj… DAN ZA SLOVO Se vsak naj v zrcalu ogleda, spregleda in slabo vrže vstran, da deviški rodi v nov se dan! Lepo pozdravljam vse! In kot Danaja napisala je: Vse je v trojstvu. Če hočemo, da novo se rodi, dopustimo staremu umreti! Novemu rojstvu naproti! Nika

Ni težjega, kot slovo. In to vsako slovo – celo od predmetov, od krajev, predvsem pa od ljudi, od življenja… Vsako slovo je umiranje, vsako slovo je smrt. A smrt je le transformacija v novo rojstvo! Iz zavesti smo se trudili izbrisati transformacijo kot enega treh vidikov Boginje, naše Matere, preko katere se Bog Oče rojeva v Življenje. Njen deviški vidik, inspiracijo in pa materinski vidik, materializacijo - smo sprejeli in jima dali ustrezno mesto v čaščenju Svete Marije, a vidik spremembe, transformacije, je - kot Črna Marija - daleč, daleč zapostavljen. Branimo se sprejeti trojstvo boginje, celoten krog kreacije, saj se močno bojimo bolečine slovesa. Ta bolečina nam premakne točko pozornosti iz naše božanske identitete v ego in potem se zgubljamo v njem in trpimo. Ja, težko, pretežko je slovo, a brez njega ni rojstva novega. Nika, le pogumno! Toplo te pozdravlja Danaja

Karma Marije? Ima Marija karmo? Misliš na Sveto Marijo, Mater Božjo - ki ji je v krščanstvu dodeljena vloga Boginje Matere? Ojoj! Marja, Marja, kako si zaletava! Nisi vsaj poskusila razumeti, kar sem napisala o bolečini slovesa, o vlogi transformacije v krogu Življenja.

Draga Marja, namena tvojega komentarja pa nisem razumela. Kaže, da ni bil namenjen meni. In niti k moji pesmi. Kot sem že zgoraj napisala, pišem zaradi sebe, zase. In mi ni potrebno, da je komu všeč. A če vidim kakšen odziv, sem vesela. To je tako, kot da te kdo potreplja po rami in reče: »No, saj bo!« To paše, veš! Zdi se ti, da v žalosti nisi sam. Nočem pa, da mojo pesem kdo izrabi kot priložnost za razna obračunavanja, kot poligon za hranjenje svojega Ega! Sem opazila, da je na »Pozitivkah« za nekatere ljudi postala to potreba! Pa brez zamere! Nika

Pozdravljena Nika K sreči je v zadnjem stavku zapisano upanje :) ... se pravi luč na koncu tunela. Želim ti, da čimprej prehodiš to pot. Verjamem, da boš nekega dne prebolela slovo. Ali pa bo vsaj prepih zaloputnil vrata bolečini :) - z drugimi besedami, morda se enkrat naveličaš solz - le pero obdrži, saj je pesem zelo lepa. Kako ne bi bila, ko pa je pisana s srcem. Vse dobro ti želim in te toplo pozdravljam, Suada.

Pozdravljena Nika! Tvoja pesem je zelo občutljiva osebna pesniška izpoved, je lirična pesem s posebnim navdihom in ne vidim nobene potrebe, da bi jo bralci komentirali in razlagali kaj si ob njej občutila ali mislila povedati. Nobenega znanstvenika, kritika ali laika ne potrebuje tvoja pesem, da bi iz nje razvijal svoje ideološke zaključke, razvijal na njeni podlagi nauke in speljeval misli v svoje miselne kanale, kot miselne produkte, ki jih vsiljuje drugim. Kot si sama lahko ugotovila, si nekateri zdravijo izključno svoj ego in se ob pesmi takšen človek izživlja s svojim modrovanjem, ki skuša zadovoljiti le svojo potrebo po ustvarjanju javnega mnenja in potrjevanju sebe. Takšna komentatorica je vsekakor Marja, ki sleherni religiozni motiv "ogloda" na svoj idološki način in ustvarja pri pesniku le nelagoden občutek, da je primoran odgovarjati na stvari, na katere mu sploh ne bi bilo treba. Čeprav v tem primeru je šlo zgolj za komentar na komentar. Pesem naj posameznik prebere in jo razume v skladu s svojim občutenjem in literarnim razumljenjem sporočila. S pesniško simboliko je ustvarjalec pesmi opisal svoj duhovni utrip, svoja čustva, bolečino, veselje in svoje dojemanje sveta. Pesem je samoposredovanje in vzpostavljanje sebe, gre za neko posebno razpoloženje, ki je lastno samo pesniku. Vse je konstituirano na občutenje sebe in sveta, ki ga živimo. Ni korektno iz pesmi ustvarjati ideološke in nazorske razprave ali celo podtikati konfliktne situacije. "Le čevlje sodi naj kopitar!" Pesem je monolog pesnika s samim seboj, posredno pa tudi z bralci, občutljivimi pesniškimi dušami, ki se jih poezija dotakne na subtilni način. Lep pozdrav in veliko ustvarjalnosti tebi Nika, Danai, Aimee in številnim dobrim pesnicam in pesnikom na Pozitivkah. Tatjana

Dysan, o prepiru govoriš ti. Jaz ga nisem omenjala in ne ustvarjala. Opozorila sem le na koincidenco, ker se isti scenarij dogaja tudi drugje, kot se je pri moji pesmi "Evropi na pot". Gre za gentelmenski sporazum, da vsak svojo ideologijo goji pri sebi in ne posiljuje drugih. Povej, kdo pa je več vznemirjal, kot si ti s svojim izzivanjem? Kot vidiš na tvoje komentarje te ali one sploh ne odgovarjam. Nota bene! Se mi res ne zdi... T.

Pozdravljena Danaja, popolona sem te razumela o vlogi transformacije človeka v krogu življenja, saj se vse spreminja iz slabšega na boljše. Devica Marija sama psihološko predstavlja veliko mater, ki varuje vse otroke v svojem naročju. Celo Bogu samemu pripisujejo nekaj materinskih potez. Vsakemu človeku je ljubezen matere zagotovljena, dokler je njen otrok ali kadar se vrne v njeno naročje. Literatura preroško in simbolično opisuje mater kot kos rodovitne zemlje, ki nikoli človeku ničesar ne odreče in je v bistvu prevedla vlogo velike matere. Ljubezen je dokaz božje nakonjenosti in milosti, da smo jo sploh občutili in doživeli kot podarjenost. Ljubezen je vedno v nas samih in bodimo hvaležni, da smo doživeli ta dar. LP Tatjana

Draga Danaja! Tudi jaz skušam zavestno igrati igro na šahovnici življenja, a včasih preveč boli in takrat me še vrže iz tira. A učim se. In rada se učim. Zato sem vesela, da si mi napisala pogled na slovo, kot na sestavni del naravnega cikla življenja. Del, ki se mu hočemo na vsak način izogniti. Razumem in sprejemam, da brez umiranja ni novega rojstva. Hvala ti za podporo, Nika

Pozdravljena Danaja, tako kot je smrt dopolnitev življenja, tako je lahko slovo od ljubezni v imenu življenja, ki okrepi sposobnost za nova dejanja ljubezni. Niki naj se slednje čimprej uresniči! Lep pozdrav Tatjana

Dragi Miran! Hvala za tenkočutni odziv na mojo pesem. Pesmi pišem, ko je v meni bolečina. Pisanje mi je nekakšen filter, saj ko se ukvarjam z besedami, se nekoliko odmaknem od čustva in ne utonem v njem. Lažje mi je. Solzam dovolim, da tečejo in zdravijo bolečino. Naj ti bo lepo! Nika

Draga Nika, bolečina, bolezen, trpljenje so sredstva, ki nas želijo naučiti česar se brez njih ne bi nikoli nič naučili. Če nam gre vse dobro, če imamo vedno samo uspeh in se vsi strinjajo z nami, ne bo napredka. V razvoju zavesti brez pomoči trpljenja in bolečine ne moremo napredovati. Nekaj novega dosežemo, samo, če gremo skozi stiske. Veselje, sreča, uspeh, nam dajejo proložnost za počitek. Počitek potrebujemo, nujno. Jasno je da ne bomo hrepeneli po trpljenju ali ga celo iskali. Vendar pa moramo vedeti, da se nove razvojne sile razvijejo samo na težavah. Bolečina je znak, da nas Bog želi nekam usmeriti! Lep pozdrav in napiši še kaj, Miran.