#Poezija

Domovina

gabriel s1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Iz Gore bleščeče čez sanjske gozdove, vetrc šumeče v tople domove.. Čez poljane zorane, s poljubi obdane, da seme vznikne, spomladi se zgane.. Čez zelene preproge potuje s pogledom, čez travnike, hoste.., red v sožitju z neredom.. Poljublja plaže peščene in modre valove, doline zelene in rajske vrtove, da čaše brstijo cvetov mnogocvetnih, iz jablan dehtijo v gajih stoletnih.. Korak mi zastane in dih umiri, v srce me zadane, da kri zakipi... Mi vetrc šepeče in v mislih šumi, me v prsih zapeče mi duša gori.. Rojak za rojakom ob meni bedi, z ramo ob rami se Zate bori.. Saj od začetka povesti, čez konec milenija, si edina v zavesti - Domovina Slovenija!

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Brez zlatnikov