Midva
Smelo me objemaš nežno vračam ti dotike topiš v meni ledenike odpira se mi magistrala snemam plašnice z oči za čas, ki mi ga daješ ti.
Vse objave avtorja.
Smelo me objemaš nežno vračam ti dotike topiš v meni ledenike odpira se mi magistrala snemam plašnice z oči za čas, ki mi ga daješ ti.
Mehka belina neslišno diha pleše v soju luči mežika, drhti mesto spi. Za jutri z objemom hotenj v zametu iluzij skrivam med špranje velike košare prevelikih želja.
Božič v svoji skrivnosti ziblje v daljne dni sanje zanje v dolgi je noči otroček prijokal na svet to oznanilo življenja revnim za lačna jim usta prinesel svoj košček kruha ob rojstvu že s…
Potujem tja med zasnežene gazi otroških dni. Mraz grize kosti male stopice nožic prezeblih lic in ročic. Toplo mleko diši plezam v naročje peči s pravljico na blazini noči. Milena
Objemi me nežno lahko tudi strastno dotakni narahlo pobožaj grobo. Otopela so čustva v letih samote izjokane solze usahel izvir.
Praviš da me ljubiš. Misel nate zdaj me boža, ko potujem skozi mesta. Čutim da sem tvoja, ko me objemaš, vzameš. Zdaj drvim čez pusta polja, ko potujem tja do morja. Kadar praviš da sem…
Kruh bil nam je svetinja hlebec s križem se začel. ta znak spoštovanja, zdaj iz navade je odšel Praznično dišal je v hiši kruh pečen, vzet iz peči, ohlajen in brez namazov vedno slastno je…
Bleščeč utrinek se dotakne čela, nasmeh poboža utrujene oči, jasnina neokrnjenega jutra in petje ptic me prebudi Pot v neznano je pred nama. Skrbi ovila sva v celofan. Ni več ovir,…