Dan ponuja dlan

Bleščeč utrinek se dotakne čela, nasmeh poboža utrujene oči, jasnina neokrnjenega jutra in petje ptic me prebudi Pot v neznano je pred nama. Skrbi ovila sva v celofan. Ni več ovir, skrivnosti ni med nama prepuščava se, dlan stiska dlan. Leta tečejo, duša je še vedno mlada, z otroško igro bosih nog skaklja. Z zrelimi očmi zrem prehojeno stezo. Nič več nisem sama. Lep je dan.