Kruh bil nam je svetinja hlebec s križem se začel. ta znak spoštovanja, zdaj iz navade je odšel Praznično dišal je v hiši kruh pečen, vzet iz peči, ohlajen in brez namazov vedno slastno je gostil... Kadar smo želeli kruha, mamo vprašalo se je, kako rezina bo velika, koliko se vzeti sme? Če na tla ti pade košček ga poljubi vselej. To pravilo pa ohranjam in spoštujem še naprej.
#Poezija
Kruh
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Pesem mi je privabila v spomin daljne slike iz mladosti in moje stare mame, ki jo kar vidim pri rezanju in delitvi kruha.
ČESTITAM TI, KER JE POSTALA PESEM TEDNA.
Lep pozdrav! D.
Marsikaj nas spremlja skozi vse življenje. Kamenček v mozaik sem dodala tudi s to pesmico.
Vesela sem, da je ta pesem izbrana za pesem tedna.
Lep pozdrav vsem!
Milena
Pesem me spominja na tiste čase, ko je bil kruh največja vrednota, ki je z razvojem družbe in blagostanjem izgubila vso vrednost. V današnjih kriznih časih, ko že marsikomu primanjkuje hrane, se bodo ljudje morda spet zavedli te vrednote in hrano bolj spoštovali. Zgrozim se ob misli, koliko hrane je dnevno zavržene v gostinstvu, šolah, bolnišnicah itd...., ki tisti dan ni bila použita. Po drugi strani pa nekateri pri nas tudi že stradajo! In spet ugotavljam, da je denar sveta vladar, ki se ne ozira na tiste, ki ga nimajo. Res je prava pesmica izbrana za najlepšo, ki ti da misliti! Lep pozdrav! eta bela
---
eta bela
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tam nekje nekdo...
