#Poezija

Pogrnjene

Milena1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Mehka belina neslišno diha pleše v soju luči mežika, drhti mesto spi. Za jutri z objemom hotenj v zametu iluzij skrivam med špranje velike košare prevelikih želja. Za oltarjem molitve daritve žrtvovanja odpovedovanja čakam na Božični večer.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Božično ledeno srce