Brezčasje sedi na Tvojem licu, koren mangrove eksotično pije sokove iz Tvojega objema, ne morem blizu, ne smem zraven. Sem edini, ki je brez Tvojega objema, poljuba, ljubezni! O, Ti roža mavričnih noči, iz tvojih ust lahko pije samo smaragdni kolibri s svojim dolgim, nežnim kljunom... Še sama ne veš kdo bi to bil, a vsi vedo, da so prav oni tisti... Ne vedo pa tega, da bo Tvoj cvet obiskal poseben gost, tisti, ki mu boš dala svojo dušo, srce in misli. In Tebe je strah, da ga morda ne prepoznaš... Kaj veš, morda si ga že srečala, želela, imela, a videla nisi, ker je bil v senci mangrove... gabriel s
#Poezija
V senci mangrove...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
22Ja, ja, še jaz tukaj se oglasim ;)
Gabriel, ja res je - lepa pesem. Ampak nisem zaradi tega se oglasila. Komentarji so mi dali misliti o tem kakšno je v resnici žensko življenje. Živimo večinoma vsi po istem vzorcu: služba, mogoče otroci kdor jih ima, gospodinjstvo in… na koncu dneva vsaka si želi nekoga toplega, nežnega in hkrati močnega ob sebi, da bi znal te spraviti v smeh, da bi z lepimi besedami (seveda še boljše, ko so rimane ali celo potiho zapete;)) se dotaknil srca in duše. Vsaka si želi se počuti ljubljeno in varno, skratka želi biti kraljica svojega ljubljenega. In verjetno, ne verjetno ampak prepričana sem, da veliko-katerim to primanjkuje zato se pač tako odzovemo na tvojo poezijo. V njej najdemo tisto česar smo lačni v našem vsakdanjiku.
Poezija je glasba, in obratno glasba je poezija, in eno in drugo zna ganiti in spremeniti naše razpoloženje v trenutku. Proza našega življenja je v tem, da borba za preživetje je že zdavnaj potisnila čustveni svet niti ne vem na katero mesto… Čeprav v vsakem nekje globoko skrita želja po tej izgubljeni čarovniji, kadar kar naenkrat vse materialno nič več pomembno, pomembna so le čustva v katerih uživamo tako, kakor ni mogoče uživati v nobenih materialnih blaginjah ;)
O tem bi se dalo razpravljati še pa še, ampak bom se umaknila.
Vsem lep pozdrav!
Konsuelo
Ej, Konsuelo, aplavz od mene :):)!! Zadela si v polno..., in verjamem, da se je marsikdo zamislil, še kako res je, naš vsakdan je pust, uničujoč, navadna dirka, ne znamo pokazati svojim najbližjim kaj nam pomenijo. Ajde, zginimo zdaj s portala in ljubčka svojim najbližjim :):):)!!
gabriel s
Gabriel s! :)
Trije gumbi so ti kar sami popadali dol. :) Pa kako prisrčni so, prišij jih nazaj gor. ;)
Lep pozdrav!
Ja, no...krneki...komentarčki...Hej, Gabrijel, ne znam povedat v stilu Tatjane, zato ti izrekam ČESTITKE za tole pesem :)
Mark
Ma šment, zdej nas je pa že kr neki 'knofu iz gat' dol popadal:) To postaja napeta zgodba. Kaj zdaj to pomeni Gabrielos???:)
Al nas Ti ne maraš al kako, al je to posledica tega, da se vse več šiva na Kitajskem in gre sam za slabo kvaliteto 'cvirna', ki nas je gor držu?? Kr nenazadnje smo mi tak 'šajnast' knofi', da jih je za iskat:) in ne mormo iz prijateljskih razlogov zdej kr tkole to sprejet kr pred nami je še kariera a veš!:) al ne al kako?:)
Hej Mark a ti tud 'gate' nosiš? Ka lohk skočmo na tebe če bo sila? Sej veš več 'knofu' boljša 'dihtunga'!
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Marku, Lei 3+4, Nuški in vsem ostalim!
Najprej Mark, hvala za tvoje čestitke, tudi ti pišeš dobre stvari, samo časa nisem imel, da jih obdelam :):)!! Lea 10-4+1, tudi tebi se zahvaljujem za pohvale, velja enako kot pri Marku. Nuška, hahahah, ti si pa "totalna", hahaha, tako se že nisem dolgo nasmejal! Hvala še enkrat vsem skupaj, zdaj pa dajmo, pohvalimo še koga drugega! Kar se pa tiče heca, ki nastane ob komentarjih mojih pisarij, mislim, da smo vsi za 5+. Naj živi hec in zajebancija ( ups, bi moral tu biti beeeep, hehehehehe)!
Lep pozdrav! gabrielos mučačos
Gabriel, res te dolgo ni bilo na pozitivke in moram priznati da si to pesem krasno sestavil. Veš, jaz se odzovem kakor čutim, če v pesmi koga prizadeneš, me boli, če mu nudiš prijateljstvo, ljubezen ali pomoč, pa rada vidim. Saj je naš svet že zadosti krut in umazan, zakaj bi ga še bolj uničevali mi. Lp Mevkica
Samo še Mevkici odgovorim, potem pa res, nehajmo s to mangrovo, da ne bo kdo rekel, "klinc, pa gabriel s" :):)!!
Mevki, te ne poznam, samo to vem, kar najdem na netu, ok, si šla skozi trpljenje, prav, ne, res prav, vsak človek gre skozi svoj Križev pot, za vsakega je enak, ker nismo vsi enaki, vem, ni logike, ampak je tako, hvala za tvoje lepe besede, vzpodbudo, a glavno, kar želim sporočiti Tebi, je to -
samo ljubezen je tista, ki vse premaga, pa saj to sama predobro veš!
Hvala za Tvoj komentar! gabriel s
Gabriel s!
Karkoli bi rekla, bi bila le senca temu žarečemu soncu, ki si ga poslal, da nas greje.
Lep pozdrav!
Hej Gabrielos:)
To si pa zdaj z nekim novim stilom udaril na plan:) Všeč mi je:) Ej tako med nama, ka to je zihr pesem zame al kako?:) hehe
"Še sama ne veš
kdo bi to bil, a vsi vedo, da so prav oni tisti...
Ne vedo pa tega, da bo Tvoj cvet obiskal
poseben gost, tisti, ki mu boš dala svojo
dušo, srce in misli. In Tebe je strah, da ga
morda ne prepoznaš..."
Grrr ko je pa čist res:):):) in šment ko je morda že mimo..:):):)
Pozdravček Nuška
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Resnično gabriel, Tatjana ima prav, s tole mangrovo si presegel samega sebe. Imam občutek, tako kot Nuška, da si jo napisal meni, ali njej, ali morda Tatjani...? :) Pravzaprav to sploh ni pesem, ampak najnežnejše, najbolj prefinjeno, najbolj romantično, najbolj vzneseno ljubezensko pismo, kar sem jih kdaj brala.
Pa se tista (ne)srečnica zaveda, da si ga napisal njej? Res, kar zavidam ji, čeprav mislim, da ga ne bo prebrala, pa tudi ceniti ga ne bo znala, četudi bi ga po kakem butastem naključju vseeno prebrala, saj ne bo vedela, da je zanjo. A tudi če bi vedela, da je pismo zanjo, bi jo le razžalostilo, kajti nobenega upanja na srečen razplet ne ponuja. Ali pač ???
Hja, vidim tudi, da ti gredo zadnji čas bolj drevesa po glavi - hrastovje, mangrova... Škoda, ker je odletelo z vej že vse listje, bi bilo še bolj romantično,... a z mangrove morda še ne, kajti to ti je menda neka tropska rastlina, če se ne motim. :) Njeno listje je še nabreklo, sočno in sveže, kot je tudi tvoja pesem :) .
Aimee
Aimme:):):)
Mene Gabriel ne pozna - odpadem kot 'knof iz gat':):):) Ampak vseen lušt mal za dušco met takšne pesnike v bližini, pa vsake tolko zavzdihnit 'uh tale je zameeee':):):)
Nočko:):):)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Hahah, Nuška Hruška, tale "knof iz gat" je dobra pogruntavščina, bo treba kakšno pesem napisati s tem naslovom!! :):)!! Takšnega kot sem jaz imeti v svoji bližini??Hahahahaha, me res zanima, ja, veš, v življenju nisem nič kaj pesniški....
Pozdrav! gabrielos
Ok velja! Zmenjeno! 'KNOF IZ GAT' bo pa najina vrhunska duppack pesnitev stoletja:):):)!!! Ej Hehehe ma ne vem kako je tebe imet, ampak na pesnike gledam po sebi, pa mi je vse jasno:):):) Ampak pesmi so pa vseen dobre, kapo dol!!!:):):)
Ej zdaj pa moram res it počasi spat:), spesniva tole ob priliki Gabrielos, po tej uspešnici pa še morda 'SUHE GATE NA DNU MORJA?:=)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Draga Nuška,
če nisi ti tisti "knof" in jaz tudi ne, midva z Gabrijelom sva samo prijatelja, potem je ta knof Aimee. Naj se kar onadva zmenita.
Lep pozdrav
Tatjana
Globoko počaščena nad vrhunsko ugotovitvijo, hvala Tatjana! Žal gabriel tudi mene ne pozna, hvalabogu, ker če bi me, bi kriče zbežal, kar bi ga noge nesle ha ha ha!
To se meni dogaja redno vsako jutro, ko se pogledam v špegu!
Torej - tudi jaz odletim kot knof od gat ha ha ha, dobra ti je ta prispodoba, Nuška!
Aimee
Aimee, mislim, da tisti gumbi na gatah niso tako pomembni, temveč tisti gumb, ki ga moški nosi v žepu na srčni strani. Gumb na srčni strani drgne in odpečati vse ljubezenske čakre in kanale. Oh draga, od dežja premočena golobica, ko pesnika toliko časa ni bilo v naši jati, ali veš da toplota srca osuši z ognjenim plamenom vsako mehko toplino temnih kotičkov ženskega srca. Ko se gumb spoji in vstopi v spiralo srčne bolečine, zraste duša kot gora in zlati moški rogovi se dotaknejo neba. Kar hoče telo, to srce vzame in je za zmeraj darovano. Žeja je lahko mala, a s pravim moškim je potešitev velika. In če je v senci mangrove, je to še toliko bolj mikavno. Ko bo pravi sok privrel iz pestičja, bo smaragdni kolibri z nežnim kljunom opravil svoj obred in ti se boš razcvetela v rubine in diamante. Tvoj glas bo zvenel kot šumenje reke, kot najlepši spev angelov in ti boš v jati bela golobica s pozlačenim perjem odletela v ljubezenski objem. Ne bodi no, tako prikovana v sedemanjstem nadstropju tvojih sanj, Aimee stopi v senco mogrove. Če ne boš stopila ti, bo stopila Lea. Tukaj vidim veliko gnečo.
Lep pozdrav
Tatjana
Ha ha ha Tatjana, res se ti moram smejati, kakšne nasvete mi daješ ha ha ha... Mislim, da je skrb odveč, da prerivanje v tejle gužvi okoli gabriela ne pride v upoštev, kajti gabriel se je verjetno že zdavnaj odločil, katera je (bo) kraljica njegovega srca. On še najbolj ve, kako in kaj, kdo in kdaj, kje in zakaj..., vsako namigovanje bo tu zgrešilo smoter, kar niti ni moj namen, niti želja. Ga imamo pač rade, obožujemo ga, ga občudujemo in ga malo zapeljujemo... a se obenem zavedamo, da je to le nedolžno spogledovanje prepotentnih bejbik, ki se hitro raznežijo ob lepih verzih, kot jih z veščo roko kuje maestro gabriel. Skoraj vsaka ženska si želi imeti ob sebi kakšno tako subtilno pesniško dušico kot je gabriel, čeprav je doma po zakonu verjetnosti najbrž zatežen, zafrustriran in tečen kot sto mater, ravno tako kot še marsikateri drug pripadnik njegovega spola. A bejbike pač ne gledamo tako daleč, nismo tako malenkostne, zadovoljne smo s trenutkom, ko lahko uživamo v izviru njegove pesniške ustvarjalnosti, in to nam zadošča...
Isto velja tudi zate draga Tatjana, saj ljubezen ne pozna starosti, ne omejitev, ne pritiskov, ne ukazovanja, ljubezen enostavno je in se ravna po čisto svojih zakonih.
In me vse ljubimo gabriela, kajne dekleta!? Tudi Tatjana! Saj kaj pa je prijateljstvo drugega kot neke vrste ljubezen, le da v njej ni (naj ne bi bilo) erotičnega naboja... ha ha ha, ne me basat!
Aimee
"Skoraj vsaka ženska si želi imeti ob sebi kakšno tako subtilno pesniško dušico kot je gabriel, čeprav je doma po zakonu verjetnosti najbrž zatežen, zafrustriran in tečen kot sto mater, ravno tako kot še marsikateri drug pripadnik njegovega spola. A bejbike pač ne gledamo tako daleč, nismo tako malenkostne, zadovoljne smo s trenutkom, ko lahko uživamo v izviru njegove pesniške ustvarjalnosti, in to nam zadošča...", konec citata, :):):)!!!!
Aloha Aime, zatežen, zafrustriran....?? No ja, ok, sem včasih vsega po malo, hehehe, kot ste t.i."bejbike" prav tako :):)!! Ma ja, jaka ti je to "pesniška ustvarjalnost". Veš kako je ta mangrova nastala? Dva piva sem zvrnil in jo napisal..., hahahah... Toliko o pesništvu..:):)
Ok, dajmo zdaj še ostalim dihati, so se me prav gotovo že naveličali :):):)!!
g.s.
Aimee, sedaj pa imaš. Gabrijel se sklicuje na pivo, da zatre svoja čustva do žensk(e). Kdo bi vedel? Veš ko gre Gabrijel zvečer spat, se tu na Pozitivkah še sliši šum njegovih besed in topotanje podkev, ki prinašajo srečo. Vsako novo srečanje z njegovo, ženski namenjeno poezijo, se konča z upanjem. Mislim, da je zelo priljubljen, postal je že skoraj mit Pozitivk. On kultivira formo, pesem z rimami. Mislim, da ni v njegovem stilu, da bi se ženski približal v supergah, s kakšnim intoniranim glasom v C molu, neobrit in nejevoljen, skratka z razzpoloženjem, ki bi izviral iz slabo preživetega dne. On ima stil. Je gentelmam opazne lirske romantike. Ko da pesem iz roke, čuti, kot da bi imel polne roke morja, sončno ogrlico enega sonca v drugem. On pa res ni kakšen pritlehten servis ženskih čustvenih kapric. Je estet in ljubi pri ženski ubrano govorico, subtilni jezik. Megrova predstavlja raziskovanje ženske emotivnosti in subtilnosti.
Nocoj bo zame razsipen večer, že občutim grenko-sladek okus. Gabrijel me je spominil na kozarec mrzlega piva.
Lahko noč
Tatjana
Dragi Gabrijel,
tvoja pesem o mangrovi je pa ena najlepših, kar si jih doslej napisal. Zato jo bom malo poetično pokomentirala. Pesem bi lahko bila tako doživeto povezana z resničnimi čustvi smaragdnega kolibrija, ki kar vrejo iz zračnih korenin te eksotične tropske rastline. Nočejo rasti več v temi, v zemlji, temveč iščejo svoj duhovni prostor pod soncem, razcvetenim erotiziranim jazom.
Prekrasna je tvoja pesem kot psalm, ki nosi v sebi vzgib neizmernega hrepenenja. Osupljiva tropska mangrova nosi v sebi napetost in vročico, predstavlja trenutek linearnega toka časa, ko roža mavričnih noči v prispodobi, postane ženska individualizirana erotična skušnjava, ki se ji smaragdni kolibrij ne more upreti.
Dolge zračne listnate korenine mangrove zrastejo ob obrežju reke in pijejo sokove iz njenega objema, poljuba, ljubezni, vendar korenine so le razdalje med reko in nežnim kolibrijevim kljunom, zato so tako pognale in ustvarjajo most za tihožitja nikoli zaključenega slovesa. So izvenčasnost hrepenečega bivanja. So privid rahlega dotika pričakovanj. Smaragdni kolibrij izmenjuje aktivnost poželenja z gorečim predajanjem. Reka je ljubezenska gnanost in razprtost , v kateri se odslikavajo strasti cvetoče rože mangrove – kot razcepljenost srca, ki išče fokus moške ljubezni. Korenine niso zemeljske, so dolge listnate in zračne, rastoče v nadzemni prostor. Korenine so postale listi, iz listov je vznikel prostor in v prostoru, ki ponazarja svobodo, cvet. CVET POŽELENJA, ki razpira svoje lističe smaragdnemu kolibriju, da se v njih naužije nektarja.
Kako izpiljena in estetsko popolna je metafora posvečena ljubljeni ženski, nežnega glasu, ki žubori kakor reka ob obrežju svoj napev hrepeneče ljubezni. Oh, ti smaragdni kolibri z nežnim dolgim kljunom, še sam ne veš s kakšno osupljivo žejo se ji približuješ, kako ti drhti sinjina zvočnega spomina šumenja tolmunčkov, kako ti odmeva v ušesu žuborenje izvira iz skale, v kateri vrejo njena hrepenenja. Reka se nasmiha kolibriju na roži kakor ljubica ga zapeljuje s svojim nemirom.
Evridika vodi Orfeja skozi ambivalentno slo. Njeno goreče srce prekriva patina hrepeneče snovi, to je ravnina z nasmehom, nezastrta erupcija, sublima občutja, ki odpira svoja vrata ritmu telesa, da se z magično močjo občutij, strasti in čustev oklene kolibrija, da razodene svojo telesno igro in svoj fragmentalni eroticum. Orfej je prišel do izvira svojega hrepenenja in tu mora žrtvovati Evridiko ali petje.
Nastopi Orfejev trenutek svobode, posvečenosti samemu sebi, svobodi lastnega navdiha. Vse hkrati se odigra: moč, svoboda in hrepenenje, moč prilaščanja s čudežem izročanja. Pogreza se v akustično tonacijo šumov reke in nians svetlobe brez omejitev. Tu je lahko le še prostor, kjer se srečujeta svetloba in upanje, hrepenenja in izpolnitve. Ljubezen se ne skriva v senci mangrove, tam se je odložil le spomin. Slast dvojine je v njenem cvetu, ki ga dvigujejo zračne korenine v prostor kakor amfibijo. Ure teko in iz najbolj nežnih trenutkov se odceja čas v spolnitvi odtekanja reke v ocean poželenja.
Pesem govori o tematiziranem odnosu izročanja in prejemanja. Strah, ki ga nosi mavrični kolibrij ne počiva v dišeči roži, temveč v njem samem. Kolibrij je ptič sanjske resničnosti, ki ima peruti zato, da se približa dišečemu cvetu morgove se s svojim dolgim nežnim kljunom potopi vanjo. Kolibrij je mističen ptič, s svojim poslanstvom sprejemanja in dajanja.
Gabrijel, upam, da ti bo komentar k tvoji pesmi všeč. Moje razumljenje pesmi in komentiranje me res nista prikovala na Prokrustovo posteljo, temveč sem se dvignila s svojo domišljijo in razširila opus iz hrepenenja v poželenje in spolnitev. Danes je nedelja, ki dopušča odzivanje v duhu prostega časa in seizmografije občutkov, ki hočejo malo poskočiti in vzletei kot kolibrij. In navsezanje po toliki odsotnosti, si tvoj pesniški navdih zasluži malo več pozornosti.
Prijazen pozdrav
Tatjana
Drage prijateljice in kolegice, vsaka pesem, ki jo napišem, je seveda tudi za vas, za vsakogar, ki jo prebere, hvala za vaše prelepe komentarje! Ko jih tako berem, ne morem mimo dejstva, da nekateri presegajo moje pisarije... :):):)!!
Hvala! gabriel s
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zakaj te ljubim (molitev)
