#Poezija

Šepet

gabriel s1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Kar tako, nevede, si prišla nepovabljena, brez vprašanja vdrla si mi .., tja, kjer si iskati želela sanje, v tisti moj kot, za tisto ograjo, kjer sem visoko napetost napeljal in grom in strelo in ... Osupel sem spoznal, da si preživela, preživela vse in zdaj mi šepetaš, da me ljubiš, da mi ljubiš vse, moje oči, dušo, lase, srce, kaj vse mi ljubiš ne ... Zate ni ograj, ni strele, ni groma, ni napetosti visoke, tebe zanimajo samo katakombe moje duše, neznane, temne, preklete in globoke ... Kjer se nič ne rodi, nič umre, mrtvilo, še najmanj krila njih sledi, izvita iz kokonov, niti vzdih, niti sled, življenja zapravljenih eonov ... Moj jaz, ga preučuješ, kot dosleden botanik čudno rožo, navdušen nad tem, da diši in ne cveti, iščeš vonja te sledi, in moj jaz, Tebi ne zbeži ... Nehaj šepetati, ne morem spati, nehaj zdaj, nehaj me buditi, ne nosi te luči v temino, ker na koncu moral bom kričati, da Te ljubim, v neskončno bolečino ... gabriel s

Skupnost Pozitivk

Komentarji

5

Tatjana
Pozdravljen Gabrijel in draga dekleta, z besedami so lahko igramo, jih mečemo v zrak, zapustimo in spet iščemo, jih oblačimo po svojem okusu, z njimi lahko zastrupljamo ozračje, jih jemljemo resno ali v narekovaju, z besedami lahko učimo in vzgajamo, lahko jih napihnemo, pohodimo, jih pozabimo, v ljubezenskih pismih jih poljubljamo in povzdigujemo. V peziji so lepe in pomenske besede vedno nekaj veličastnega. Besedam ne moremo prepovedati, da ne bi obljubljale, lahko jih prelomimo, lahko z lepimi besedami ližemo in laskamo, božamo lička, odpenjamo nederčke in ljubimo do neskončne bolečine neskončno število deklet ali moških, če smo zavrnjeni, nastopi bolečina in tudi taka bolečina nekoč zagotovo mine. Neskončna je samo ljubezen, ki je tako metafizična, kozmična in tako nenormativna, da ji ni mogoče določiti ne časa, ne limita njenega obstoja. Podeluje milino, harmonijo, združuje, izhaja iz načela srca, je manifestacija lepote, vrača nas k idejam, iz katerih izhaja narava sama, ni spremenljiva in špekulativna, preverja se skozi stvarnost. Je v stalnem mističnem doživetju, se staplja v transu z ljubljenim bitjem, ki ga pa ni vsakdo sposoben. V pravilnih dozah in razmerjih je zlati rez življenja, je arhitekt vesolja in naše duše, je tolažba, je iskrenost, je celo povzdignjena na najvišje mesto k Bogu, je sijaj tistega, ki jo nosi v srcu, nas nosi v višave. Beseda ljubezen kaže na življenje kakršno bi imelo biti v svoji idealni podobi. Srce, ki nosi ljubezen je velikan z veliko moči, strasti in značaja. Beseda ljubezn je polna povzdigujoče čudežnosti, poganja utrip srca v ritmu in vrže človeka v zamaknjenost. Razum je podrejen ljubezni. Pa naj bo o besedi ljubezen dovolj! Lahko tudi mi tu nadaljujemo z razpravo o ljubezni. Za marsikoga bo ljubezen socialna lastnost, kadar ženska in moški zbereta skupaj toliko veselja in zadovoljstva, da napolnita drug drugega s čustovm nežnosti, ki učinkuje in budi tudi stopnjo ljubezni. Ljudje pa se kažejo v ljubezni dobre in slabe. Prisrčen pozdrav vsem zaljubljenim in od sreče vzvišenim Tatjana
dunja
Gabriel vse čestitke za to lepo pesmico, (jao, žene,žene poludjet će mene) malo šale, drugač zelo , zelo lepo. Lp! Dunja
Nuška Golobič
Odgovor na komentar: dunja
"ne nosi te luči v temino, ker na koncu moral bom kričati, da Te ljubim, v neskončno bolečino ..." za bralca kot puščica direktno v srce! ...boleče in pesniško vrhunsko! Bravo Gabriel S Pozdravček od Nuške:) --- Z ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Ljuba
Odgovor na komentar: Nuška Golobič
Jaz bi pa zadnji verz popravila, da bi se glasil: ... da te ljubim z neskončno bolečino... ....... ali pa ... da te ljubim do neskončne bolečine ... ...se pravi z bolečino v srcu, ker pač ne moreš nekoga ljubiti v bolečino, ampak kvečjemu do bolečine, oziroma z bolečino. Drugače pa, krasna pesem, tako lepa, da dobesedno vzbuja bolečino v srcu bralca, še bolj bralke. :o Lep pozdrav Ljuba
gabriel s
Odgovor na komentar: Ljuba
Hvala Nuška, hvala Dunja, hvala Ljuba! Ja, Ljuba, lahko bi tudi tako kot praviš. Mišljeno je bilo v neskončnost bolečine, pa sem si vzel malce "pesniške svobode" in skombiniral v neskončno bolečino, ne vem, se mi bolje zdi tako, da se malce z besedami poigram :):):)!!! gabriel s
Prejšnji članek na to temo

Radosti