Previdno svoje misli misli
Koža uvela in na obrazu gube staranja so vidne priče, bodisi tuje bodisi lastne pametnim so prav nepomembne. Tudi vsaka misel usodo narekuje, lepša od cveta ali grša od spake, mila kot…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Koža uvela in na obrazu gube staranja so vidne priče, bodisi tuje bodisi lastne pametnim so prav nepomembne. Tudi vsaka misel usodo narekuje, lepša od cveta ali grša od spake, mila kot…
Peščeni vihar rjuje čez pokrajino, slepi mi pogled, biča obraz, reže me v pore in siplje fin prah v moja pljuča. Peščeni vihar drami nemir, skelečo negotovost, ki peče, boli in utruja.
Ko vidim vanje in skoznje, v njihove okope, okove in ječe, v trdnjave, kjer sebe zaklepajo v jetniški stolp, kjer hirajo svoje priložnosti sreče in hranijo puhla in gnila semena, zalivajo…
Menjujem očala. Nataknem si rožnata, z njimi plujem na oblakih. Nataknem si črna, preveč mi zakrivajo sonce. Nataknem si modra, osenčijo vso rumenilo. Odložim očala in vidim svet, kakršen…
Pas je bil tesno zategnjen. Sponka je imela notranje varovalo. Razklenila sem ga odznotraj. Poznajo se še sledovi stiskanja, rezanja trdega usnja, razbolela je koža in odreveneli so udi.…
Zavistna spaka je zelene barve, spužvasto se vleče po zanemarjenem hodniku, škili v tuje hiše, napada druge dežele. Svojo pusti, da hira, v rušilnih, jeznih plamenih umira. Uklene lastnika.…
Ribiška barka sameva v pristanu. Ni ribolova in ni ulova. V njeno morje so vdrle požrešne piranje. Star ribič je z njimi opravil. Nastavil jim je usodno past. Požrle so vabo in trnek.…
V hudi zimi ni zamrznil, v njem je živa voda, v njem je sok življenja. Pijem jo počasi, spoštljivo in z užitkom. Čutim, kako me krepi, bistri mi um, jasni pogled, boža srce, vrača mi moč in…
In prišel bo jutrišnji dan, morda sončen, deževen, zaspan, to se dogaja odkar, kjer sonce se prebuja in zahaja, dan na dan…od nekoč vsak dan. Če bo dan srce ogrelo ljubeče srce, bo sončen…
Star spomenik. Vlit kip iz brona, preraščen s patino zelenega volka. S steklenimi očmi bolšči vame s praznim, brezdušnim pogledom. Ta praznina pekoče boli, žge me v svoje korenine, v temo…
Vrnila sem se iz potepa po vaših pokrajinah. Lepe so in pripadajo vam. Dobro je, da vam jih srčno privoščim. Razjahala sem svojega belca, vkorakala sem v svojo deželo. Meje kraljestva so…
Kot kremast puding z okusom po čokoladi, kot bogata bera plodov, kot nebesna mana, kot smeh otrok pred spanjem. V pisanih pižamah čuječno vpijajo pravljico za lahko noč. Kupček dobrote, naj…
Čarobnost minulega dneva je obvisela v večeru. Legla je v visečo mrežo senc in potonila v preteklost. Nekje za obzorjem je zardela zarja. Sneg je primrznil na veje. Jutri je nov dan. Kar je…
Bela milost angelskih peruti iz oblakov stresa svoj mehak puh, oddeva, prekriva, izčisti, odpušča. Deviškost snežink je neskončna, prosojna, lahkotna, dišeča po snegu, tke belo zaveso in…
Topla svetloba leščerbe, prežene sence in sije, sveti bleščeče, iskrivo. Njen sij sije daleč, pronica globoko in tiplje visoko z žarom rumene svetlobe. Privablja vešče, da srkajo žarke in…
Korak za korakom stopinje utirajo gaz. Belina, prostrana, deviška in čista. Korak za korakom stopinje utirajo gaz. Pred mano tu ni bilo nikogar. Udira se mi, a gazim naprej. Vztrajno in…
Kanjon, razklana celota, vmes reka, v medenici kamnite kotanje. Izlizala si je strugo in pot, razmejila je to, kar naj se sčasoma loči. Kanjon, razklana celota, dve steni, navpični in goli.…
Koža ti poka po šivih. Telo, vklenjeno v premajhen kalup, že nekaj časa bolestno ječi. Ga slišiš? Dojameš? Ga lahko uslišiš? Boleči viharji rjujejo po tvoji čustveni pokrajini. Nekdo v…