#Poezija

Ločitev

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Kanjon, razklana celota, vmes reka, v medenici kamnite kotanje. Izlizala si je strugo in pot, razmejila je to, kar naj se sčasoma loči. Kanjon, razklana celota, dve steni, navpični in goli. Vabita me, vsaka k sebi. Izbrala sem reko, ne kamnitih sten, ne leve, ne desne. Pustim jih za sabo. Izbrala sem reko. Njen tok posvoji moj kanu. Zapuščam kanjon, plujem s tokom. Tja, kamor teče moje življenje. Izbrala sem reko in svoje življenje.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Osebnostna rast