#Poezija

Ribolov

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ribiška barka sameva v pristanu. Ni ribolova in ni ulova. V njeno morje so vdrle požrešne piranje. Star ribič je z njimi opravil. Nastavil jim je usodno past. Požrle so vabo in trnek. Nataknjene nanj se ribiču več ne upirajo, ko jih izvleče na kopno. Požrešne piranje, konec je z vami! V večerni zarji ribiška barka spet dvigne svoje sidro. Odpluje na morje. Vanj ribiči vržejo svoje mreže, pomirjeni, vedoč, da jih plodno morje, očiščeno roparskih plenilcev, spet hrani.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

jože.k
In med tem ko se marsi kje po svetu borijo proti krvoločnim piranjam a jim ne uspe je star ribič čudežno rešil ta problem v pesmi tedna.Čudežno !
jože.k
Čista utopija, teh rib je ogromno, na takšen način ulova ne bodo izginile nikoli, še sreča da so daleč proč v krajih ki so nam tuji...
Prejšnji članek na to temo

Vodnjak