Svetišče
Ni cerkev, ni tempelj, ni oltar malikov. Le včasih se zares zavem, kako je čudežno in sveto. V njem živim, povsod sva skupaj. Večino stvari zame opravlja samodejno.
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Ni cerkev, ni tempelj, ni oltar malikov. Le včasih se zares zavem, kako je čudežno in sveto. V njem živim, povsod sva skupaj. Večino stvari zame opravlja samodejno.
Ledeno kocko postavim na sonce. Gledam v ta led, znotraj je uklenjeno nekaj živega. Nekaj, kar ne zmore pobega iz zmznjene ječe. Ledeno kocko pustim na soncu. Sčasoma izginja, led se tali.…
Prerasla je zelenilo. Njen popek je vzniknil iz mojih globin. Radost življenja v njem se vrtinči, odpira njen cvet, razkošno diši. Velik cvet vrtnice me veseli. Bela, z rdečimi progami,…
Avstralska je legenda znana, ki o trnovkah govori, naravnemu zakonu dana je moč, usodo jim kroji. Ko ptice gnezdo zapustijo, bodeči grm iščejo in vztrajno vsepovsod letijo, da končno ga le…
Teža kliče k olajšanju. Pred nevihto nebo potemni, zgosti se soparni zadah, težko se diha. Razprem dlani in spustim iz njih konce starih vrvi. Nikamor več niso pritrjene, držala sem jih iz…
Novost je mežiknila in spregledala. Oprijem je popustil. V stisnjeno Dušo se vrača svež zrak. Pogled je premaknil svoj fokus. Vzniknila je druga parcela, povezana s prvo, a vendarle nova.…
Razplete se vozel, razplete se kita, razplete se tudi največja uganka. Razplete se pajkova mreža, razplete se spletka, razplete se vsak zaplet. Razplet je olajšanje, zato so zanj vedno na…
Imam jo rada, ker me ne priganja, vedno me pričaka ponižno, Je privlačna brezbrižno, Tiktaka neslišno. Nekatere moti, godrnjajo, Se na znanost ne spoznajo, menda ne služi namenu, je ura po…
Spomniti se Resnice je lahkotno. Ko se spomnim, da je to vse, čemur je namenjeno moje življenje, je to lahkotno. Ko sprejmem, da je to vse, čemur je namenjeno moje življenje, je to lahkotno.
Nadaljevanje pravljice Sabine Palmer... Pravljica (Sezona II, pt. IV) Srce ne bije, a v njem je sočutje, Preteklost v pogledu ljubezni je ščit. Spomini človeški so kakor posutje, Sreče ji…
Skrbi različne nas pestijo, naselijo srce, razum, pa tudi v prsih nas tiščijo, ter nam zastrupljajo pogum. Pritisk kar hitro zraste v glavi, ne moremo več dihati, omotica se nam pojavi, ne…
Spet veter naokoli pesem mojo nosi, med ljudi besede, verze trosi, od tam kjer so pšenična polja, odmeva pesem vse tja do morja. Tam od Pohorja do Triglava odmeva, mlado in staro prisluhne,…
Dvignil jo je morski val, sedi na njem, kot kraljica. Češe si dolge lase in se igra s školjkami. Ne zahaja na morsko obrežje, suh pesek ni zanjo. Strune svojih citer drami v radostne…
Mnogo let jo je osvajal, komplimente ji delil, in laži za med prodajal, le da bi jo pridobil. Da ga žena ne razume, se ji je pritoževal, ter nikakor ne doume, da ne bo več z njo ostal.
Nadaljevanje pravljice Sabine Palmer... Pravljica (Sezona II, pt. III) V kamnitem je kotu, sestradana. Ne šteje več dni, ki bežijo, Solz, ki vztrajno po licu polzijo. Ljubezni srca bila je…
Orglice vzame fantič in jo zagode veselo. Smeh se povzpne na oblak, ploska mu mladi junak. Ko šola zaprla bo duri, fantič jo na morje odkuri. Šotor in spalka zamenjata dom, budilko pospravi…
Nadaljevanje pravljice Sabine Palmer... Pravljica (Sezona II, pt. II) Zora se bliža, zapušča jo um, V odmevu nje téka odmeva razum. Nagon jo usmerja, privede v globine, Kjer sonca več ni,…
Preperel hlod postaja prah zemlje in se vrača vanjo. S sabo vanjo polaga spomine. Na seme, na bilko, na druženje s praprotjo, na ukanje sove, na veje iztegnjene v nebo, na sekanje strel v…