Preperel hlod postaja prah zemlje in se vrača vanjo. S sabo vanjo polaga spomine. Na seme, na bilko, na druženje s praprotjo, na ukanje sove, na veje iztegnjene v nebo, na sekanje strel v gromeči nevihti, na moje posedanje pod krošnjo, na rezget motorke, na smrtni rez in na vračanje v Mater Zemljo. Preperel hlod postaja prah zemlje in se vrača vanjo. S svojo hranljivo Modrostjo podpre nove vznike Življenja. Tudi mojega!
#Poezija
Večni krogi

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Pravljica (Sezona II, pt. I)
