Zlahka si ustrežem
V očeh me je zaščemela svetloba. Pomanem si jih. Na licu je sled solza. Otrem si jih. Občutki me polnijo, prediham jih. Večer mi je prinesel olajšanje. Naužijem se ga. Hvaležna sem si za…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
V očeh me je zaščemela svetloba. Pomanem si jih. Na licu je sled solza. Otrem si jih. Občutki me polnijo, prediham jih. Večer mi je prinesel olajšanje. Naužijem se ga. Hvaležna sem si za…
V deželo je hušknil vonj po zabavi. Okraski in lučke, zabavni dogodki, darila in slavja Adventu v čast. Nekje v globini pa gnezdijo želje po mehki tišini, po mirni domači toplini. Mir s…
Puhasta belina se siplje z neba. Naletava potihoma, naletava nežno. Njena belina prekriva zlagoma, vztrajno, puhasto. Bel počitek, ki zdravi, neguje, regenerira. Bel pajčolan, bel plašč,…
Tam, kjer je zemlja, ki še v noč šepeče; kjer so gozdovi in Mura v noč šumi, tam je moj dom, rodno ognjišče, saj tamkaj moj dom štorklja obišče... Tamkaj ob Muri tam sem doma, tamkaj mi…
Pot me pelje, sledim ji. Odpira se dober razgled na zame nove pokrajine. Pot me pelje, sledim ji. Jasni se namen, množijo se nove izkušnje. Pot me pelje, sledim ji, ko mi odkriva Življenje,…
Sinji svit se je povzpel preko sivega neba, je turobnost vase vzel, sivim sencam se ne da. Mi prinesel je darilo, v soju svita se dani. Na obzorju vzhaja dan, nov in čist, deviško jasen.
Prišlo je potihoma, v tihem premoru vsakdana. Prišlo je nekako spontano, a po dolgi, utrujajoči poti. Spoznanje. Prečiščenje je osvobodilo dragulj s prvinsko, razkošno lepoto. Sijoč vnema…
Od sosedov sliši petje, ljudje prinašajo cvetje, harmonike glas odmeva, staro in mlado prepeva. Se brhka hčerka bo omožila, od doma se bo odselila, bo daleč odpotovala, naj ji bo sreča…
Pesem je kot melodija, kjer vlada beseda rima, prežeta še s harmonijo, na pot prihodnosti z vizijo. Če komu, vsem pač ne ugaja, naj ji stopi v bran, ne nagaja, saj besede mater s seboj…
Se veter v drevesno jadro upira, kjer pojejo veje, listje ki odpada, si glasno med vejami pot utira, pogled listje z dreves vse manj zastira. Morda veter poje pesm moje mladosti, prinaša…
Rdeči čeveljci za ples, ki sami plešejo nožice. Visoke petke, gladek lak, za njimi željno gleda vsak. Mamljivo, a tudi vprašljivo. Kaj če prevzamejo nadzor in plešejo kar brez prestanka, se…
Svet sam se opiše z imenom. Ga tako slišiš, ga tako čutiš, dojemaš, živiš? Preskušaš Resnico, ki pač samo je. Sama po sebi je sveta, začetek in konec in vse, kar je. To je v njenem…