Od Pomurja do Prekmurja...

Tam, kjer je zemlja, ki še v noč šepeče; kjer so gozdovi in Mura v noč šumi, tam je moj dom, rodno ognjišče, saj tamkaj moj dom štorklja obišče... Tamkaj ob Muri tam sem doma, tamkaj mi vselej, srce zaigra. Ko mi topoli v noč zašumijo Gozdovi z gričev mi spregovore, Zemlja ob Muri mi še zašepeta, Pridi spet k meni, tvoja sem vsa. Tamkaj ob Muri tam sem doma, tamkaj mi vselej, srce zaigra. Kot ptice v letu,v modrih višavah, Pesem te moja naj objame z dna srca, Preženi sovraštvo, ves ta nemir, V srcu se mojem naselil bo mir! Tamkaj ob Muri tam sem doma, tamkaj mi vselej, srce zaigra. Jože.k