Nedelja
Nedelja je dan ko vse obmiruje, vsak čaka je se že veseli, nam kralj je sedmih dni. Nekateri opravijo molitev tega dne, tam v farni cerkvi, morda drugod, tja podajo se ta dan na pot. Spet…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Nedelja je dan ko vse obmiruje, vsak čaka je se že veseli, nam kralj je sedmih dni. Nekateri opravijo molitev tega dne, tam v farni cerkvi, morda drugod, tja podajo se ta dan na pot. Spet…
Najprej sem sestavljal z rimo, v njih preproste besede, res vsem razumljive, pa so bile nesprejemljive. Potem sem začel pisati dolge, do podrobnosti opisoval, jih oblikoval v verze, a so…
Resnično lep dan bil, ni utonil v pozabo, kadar spomnim matere se očeta, sestre, bila še družina smo midva otroka s starši, odhajali neštetokrat smo v gozd v naravo. Bila tam gozdna trata…
Sezidala sem hišo. Z besedami, brez kamna grajeno. Mnogo soban ima. Iz ene v drugo sem tlakovala poti , se preseljevala v podaljšek hodnika iz sedanjosti v prihodnost neskončnosti. Sobe so…
Padala sem z dežjem in trava mi je rasla pod krilo. Drevesa visoko nad mano. Žive luči so risale sence in drsele po brezi. Polje je pelo svojo pesem. Nikogar ni bilo, le moji mehki podplati…
Ko te okuži življenje, padeš v medeno grenčico sveta. Stepska antilopa si ostri oči s pogledom zazrtim skozi svetlobne line dreves. Neurejena resničnost odstira sencam moč luči, ki se…
Nič ni gotovo. Vse ubira svojo pot v negotovo. Negotovo je gotovo. Vse se zgodi, še prej kot se rodi. Nihče ne nadzira bitja srca. Ni otipljivo, kar je merljivo. Med budnostjo in spanjem…
Že pred stoletji sva pokopala, Objokala nedonošenčka. Na grobu je zrasla trava, Rodile so se druge ljubezni, Stoletja so šla mimo. Z drugimi ljudmi, v drugih krajih, V drugih posteljah, ob…
Skrivnosti zemlje so neskončna, naj nam bo drža še tako pokončna, usoda, nit življenja vsem neznana, a nam premalo premalo spoštovana. Če ozrem v nebo se tja med zvezde, skrivnostno svetijo…
Moj je svet, ki me obdaja, moj je kraj kjer živim, moje so rože in hribi, moje so reke in morje, moje so ptice ki pojo, moje je vse kar je lepega, moje je tudi manj lepo, tudi ljudje ki…
Spim in bedim. Oboje hkrati. Na mejniku dveh skrajnosti. Na ogretem prostoru. S svojim težiščem. Sem. Instanca telesa. Obris notranjosti. Duhovno oko. Živčni končič s pratelesom. Jezik…
Kot da bi zapel veter lepo melodijo, s sončnimi žerki obsijana pajčevina pa je bila kakor kristalna ogrlica, z neštetimi odtenki barv po dežju. Oblaki so lahkotno potovali sem ter tja, od…
Pojdi misel, pojdi bolečina, pojdi hrepenenje v brezprostorni mir, kjer nebo zgoraj nekdaj še ni imelo imena, niti zemlja spodaj še ni bila poimenovana. Izstopil si s sonca v krog…
Bila je še bolj dekliška kot še nikoli prej. Simbol pogubnega spomina. Ujeta v notranjost telesa. V ženski sploh še ni bila prisotna. S telesom je ustvarjala težo letenja. Vstopila je v…
Velika mera samovzgoje mi je še kako potrebna, in predvsem obilo milosti z Neba, da se končno naučim iskreno se razveseliti vsake dobrobiti, sreče in napredovanj, vrlin, priznanj svojih…