In takrat

Kot da bi zapel veter lepo melodijo, s sončnimi žerki obsijana pajčevina pa je bila kakor kristalna ogrlica, z neštetimi odtenki barv po dežju. Oblaki so lahkotno potovali sem ter tja, od nekod pa se je prikradla mavrica. Še ptice omamljene od lepote, so se poigravale v letu k njej. Nato je prišel temen oblak in vse , tudi sončne žarke zakril , le en blisk in grmenje je bilo dovolj da je začelo deževati. Vse se je v trenutku spremenilo, Utihnilo je petje ptic, dežne kaplje, pa so se na zemlji združile v hudournik, ki je vse odnašal s seboj. Popustila je brv, lesen most, skedenj ob hiši je voda pomešana z blatom kot za šalo podrla, cesta ob hiši pa se je spremenila, preprosto spremenila se je izginila v zastrašujoči gmoti blata v hudourniku. Ta je odnašal vse pred seboj, tudi ko so se oglasile sirene, gasilci pa so vse le skupaj nemočno opazovali saj je pred tem sicer, miren potok podivjano uničeval, vse nosil s seboj kot za šalo, les, mlade pujske, cesto, vse kar mu je bilo v napoto, ne meneč se za krike, vpitje, jok in gasilske sirene, gasilce. jože.k