Verjamem
Čakam… Nič me ne ustavi, ne vzame upanja na srečo… Čakam… Naj mine dan, naj mine noč … in dlje… Čakam… Ni veter mrzel in ni dež, ni sonca vroči val, ni sneg ne zmorejo pregnati me od tu,…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Čakam… Nič me ne ustavi, ne vzame upanja na srečo… Čakam… Naj mine dan, naj mine noč … in dlje… Čakam… Ni veter mrzel in ni dež, ni sonca vroči val, ni sneg ne zmorejo pregnati me od tu,…
Ne zameri mi, Gospod, moje nemoči, ko Te z vso gorečnostjo ne znam slaviti: ne v mislih, ne v besedah, ne v dejanjih. Tako iz dneva v dan izgubljam čas, ki bi Ti lahko ga posvetila;…
Ker ljubiti si želim, ob telesu svojem te čutiti, vse dneve in noči jih s tabo preživeti, jutro njalepše začeti - s tvojim nasmehom. Vsaj vem, da naredil sem vse, da imel bi te. Vse kar…
Spet je pred nami VELIKA NOČ, ko je zima, mraz proč, in nas pomlad v srcih greje, spet sonce nam s toplino se nasmeje. A žarki topli so lahko hladni, čeprav ob cvetju so pomladni, če ne…
Žive slike za mrtve oči za kosilo pretepeni hrbti v resnico prebarvane laži otroci objeti v najstarejši obrti s krvjo umazan lonec brez dna kosti po zvezdni preprogi kjer te še lastna roka…
Ne cekinov, srce je treba imeti in odpret oči, pa čas si moramo vzeti in iti v svet. Ves v cvetje je odet, žari, dehti prav vse. So travniki kot pisane preproge, nešteto barv, milijon…
Zaboli, ko jim prisluhnem, šolar, otrok bi rad novih čevljev, pa nosi tiste podarjene, močno načete. starši mu ne morejo kupiti novih, lepših. Zaboli, ko gledam, kako si ogleduje, prime v…
Požrt bo čas požgane oči ni več lune ni več noči vrejo reke pokajo skale črne pike na soncu le te so ostale gledaš, ker znaš ne vidiš česar ni nihče razen tebe nima takšnih oči
V jutru zgodnjem, belem, čistem, stojim ob bregu nesmele reke. Njena gladina v nebeškem odsevu življenje zrcali, s srcem odmeva. Vdahnem požirek življenja svetlobe, se skrijem v pomladi…
Na belih krilih pod oblaki nežno plava, štorklja, se v letu nežno se poigrava, Prekmurje išče, našla ga, zdaj se trudi, da pozdrav ponese moji rodni grudi. Le pomahaj ljudem dragim, jih…
... spet, pada dež? ... in spet sem brez dežnika... in mrzle kapljice mi bodejo obraz... neusmiljen veter, in neba sivina preteklosti prikličejo - skeleč, boleči čas... Prevare čar je bil…
Darujem se v večnost in vse, kar v meni je, zre v Tvoje Obličje, ki je iz mnogih obrazov, mnogih odsvitov, tako nedosegljivo, take krhke lepote, da njen lesk zaboli s sladko bolečino in s…
Pred Teboj se odvijajo tajnosti duše, odvijajo se delčki zgodbe, ki so osvetljeni s plamenom, ki odtaja še tako zakrknjen hlad kamnitega srca, plamen, od tega ne sveta, resnica, ki še ni…
Odstrem spomina zaveso, vidim čas, me opazuje molče, tu raste cvetje porumenelo se ga še dotaknil ni nihče. Sprašujem se zakaj spregledan dan, ki prinese jutra svit... ... le srce, ki to…
Cvet si moj zlati, čudoviti, neponovljivi. Kako se ti naj zahvalim? Za vse tvoje potrpljenje, Za tvojo ljubezen in nežnost... Kako naj ti povrnem vsak topel žarek, ki je obsijal sleherni…
Nikar ne reci, da me več ne potrebuješ. Samo zato, ker nehal si ljubiti ne morem biti ti odveč. Boš sam opazil, da ostala bom nekje v kotu tvojega spomina. Potreboval boš ta spomin.
Dan brez svetlobe, oči brez sijaja iščejo sonce.