Križ
Kje me je dočakal križ, do kje bo še rasel v višino? Enkrat se je svetil v svetu igrač. Mislila sem, da je bil kozmični pojav. Zarisano stojalo lune za pletenje zlatega bršljana med zvezdna…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Kje me je dočakal križ, do kje bo še rasel v višino? Enkrat se je svetil v svetu igrač. Mislila sem, da je bil kozmični pojav. Zarisano stojalo lune za pletenje zlatega bršljana med zvezdna…
Napolnila sem te s prašniki svojih oči. Iz čaše cveta sem te oprašila. Z zlatim prahom napolnila lačne razpoke telesa. S šivi pisav sem jih zakrpala. Iz prgišča črk sem sejala žito, pršila…
šepet … še pet besed so kot poljub mi tako ljub, šelest … še le si Ti in tvoje ime v srcu še.le.s.ti, šepet … šelest … še le Ti, le Ti srce moje spraviš v let, še Ti, še, še, še Tišje še …
Spet zaplesal bom s teboj, snežni valček bo le tvoj, me objela nežno boš, čarobna bo ta noč. Zunaj hladno, zima je, sneg naletava čakam te, v prsih čutim utrip srca, nekdo, ki rad te ima...
Postavila se je na ogled... Bila je kot boginja, Njene kretnje, lepota, telo kot izklesano, brezhibno, resnično... Lasje kot pšenično klasje, obraz očarljiv, privlačen, telo podoba…
Nocoj sem se ljubila s teboj. Bilo je nepopisno lepo, ko sem ti pustila, da se me dotikaš in me božaš, da strastno me zapletaš.
Da, bila je noč, hladna, zimska, snežno vetrovna. Stala sem tam, sama, tako sama. Bolečina je bila tako huda, da sem se smehljala, ne več jokala. Pa ti? Ti nisi nikamor odšel. Ti še kar si.
Tako daleč je še.... Nekje visoko, daleč je.... Resnična, vendar je. Zvezda, ki se nam bliža, Nebesno telo, drobna pikica... Svetla, njen sij pa se veča... Maji so o njej pisali... Trikrat…
Zdelo se ji je, da njeno življenje je vse, da kar čuti, vidi, diha prav tako je kot je. Preko napak in pravih poti korak opazila je, da ni vse tako, kot iz dneva v dan gre. Po milosti ve,…
Bil sem v prostoru med nebom in zemljo, kot mavrica razpet na nebeškem svodu, iskal sem sebe..njo, svetlobo oddaljeno; v smeri sončnih žarkov, lune….vetra sem hitel, zgodbo slovesa z njimi…
Nikoli nisem ti zares verjela, da tvoj bi vrt lahko oplela, ker v njem je preveč plevela. Laž prerasla je resnico, se iskrivost pogreznila je v temnico, bahavost se vrtinči po ograji,…
Ti si moja luč, Ti moja si rešilna bilka, ti mi daješ moč, da prestanem noč. Ne vem, ne kod ne kam, orientacijo zgubim, v krogu se vrtim, v kaos se potopim.
Prebujam se iz nežnega spanca… Duša umirjeno zaplava v sivino zimskega jutra. Korajžno vstopim z odprtim srcem, polna pričakovanj v mračen novi dan… Žarki prebujajočega sonca segajo v…
Jutro, podalo si roko novemu dnevu. Jezero se je vzdramilo v tvojem objemu. Muljno blato je skozi zaveso planktona pobožala medla svetloba in blagohotno napojila koren. Listasta preproga na…
Razvodenela je podoba akvarela. Kot bi se razjokalo opno neba. Riše solze po obrazu. Poglablja gube. Vohljajo me nozdrvi kamele. Boža me šum vetra po stegnenici. Koliko metafor je v meni, a…
Prišlo je že zdavnaj. Zapisalo se je v gene življenja. Iskala sem ga. Iskala sem ga ves čas. Nenehno sem ga iskala - drugje, daleč, visoko, globoko... Nisem ga prepoznala, a je bilo tu,…
Kot zarja jutranja dišiš, na lica rdečico rišejo ti sanje, kot morje dihaš, mir dehtiš. Diham tvoj izdih v toploto se zavijam, z dotiki pijem svoj navdih.
Omahnilo telo mu onemoglo, oči hotele so da spregovorjo, z rokami le še oprijel se vrat, kdor koli, življenje imel je rad... Utrujeno srce v bolezni je klonilo, zastal mu dih je, odprete so…