Ples življenja

Prebujam se iz nežnega spanca… Duša umirjeno zaplava v sivino zimskega jutra. Korajžno vstopim z odprtim srcem, polna pričakovanj v mračen novi dan… Žarki prebujajočega sonca segajo v globino moje duše, obraz mi boža sapica vetra, šepetajoč ob tem pesem obstoja. Prikrade se mi nasmeh, korak postaja lahkoten, oči zažarijo kot ogenj. Življenje se znova prebuja! V čudoviti energiji vibrira! V vetru vonj suhega cvetja, v zraku odmev ptičjega petja, na nebu oblački s krili angelov, tihi glas oddaljenih zvonov… Lepota življenja se me dotakne, me celo prežame… Dovolim si samo biti, Ljubezni se ponižno predati in z radostjo zaplesati ta enkratni ples življenja.