Ne gradovi in ne zlato
Iz čistih jutranjih zarij sije zlato Prebuja se nič... vse... veličasten dan - novo upanje ki zažubori iz globin Zemlje iz njenih nedrij kjer se srečuje globoka bit rodne grude z neskončno…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Iz čistih jutranjih zarij sije zlato Prebuja se nič... vse... veličasten dan - novo upanje ki zažubori iz globin Zemlje iz njenih nedrij kjer se srečuje globoka bit rodne grude z neskončno…
Bardske strune pojejo, da se svetli in raduje Stvarstvo. Šepečeš mi v podobah čudežne lepote, ki slika v čudovitosti lesov, barvitosti trav, širjavah morij, neskončnosti obzorja, šepečeš o…
Umita sem v Izviru Spoznanja. Iz neder Zemlje je v stoletjih nešteto kapljic raztopilo trdno nepropustno kamnito gmoto in utrlo pot neštetim kapljicam kristalne izvirske vode. Neskončen…
Pozdravljaš me topla in lepa. Oddeta v razkošno zlato svoje veje kot vitke roke raztezaš v nebo po odblesk sonca in po poljube dežnih kapelj. Z listi in vejami čutno igraš igro gibov, kot…
Ljubezen obsije vso Zemljo! Čutim te, kot čuti otrok toplino materinega telesa, ko se z rokami ljubeče dotikam prsti. Hraniš me, hraniš nas, iz sebe rojevaš Stvarstva vsega živega in vsega…
Ko greš mimo, se sploh ne ustaviš. Tiho in neprestano, izginjaš s plimo. Rasteš z otroki, prehitevaš veter, vlečeš, ko je težko. Ko greš mimo, smo mimo mi, nas več ni. Le svečka še gori,…
Toliko svečk, cvetja, so resnično odraz ljubezni, pokojnim, tistim ki jih ni več ? Tako razkošno cvetje, utripajoče sveče na baterije, lepo urejeni grobovi, svež pesek.... Jaz bom prižgal…
Jaz sem sama svoja zgodba, krasna, enostavna, jasna. Da me gledaš, ko se zgodim. Jaz sem sama svoja pesem, da me slišiš, ko te zbudim. Jaz sem sama svoja igra, da igraš se kot otrok, ki me…
Dvoje oči mirno zre vame, kot bi hotele poseči v srce, tih, neznan in miren pogled mi nemo govori, naj odidem, grem stran, naj ne bom tu vsak dan, je moj prostor oddan… Gledam v te tuje…
Magija tega trenutka me včasih prešine In sredi hude zime spet zavoham maj… V skodelici – vroč čaj iz dušice materine Kot da bi iz tvoje duše vroče pila čaj. Bożena Łozińska
Nocoj luno gori na nebu vidim, v mesečini svoji lesketa se, vesela, da je danes čas, da rase, mogoto kaže ljudem zavidljivim. Sijaj njen jutri skril oblaka bo dim, nebo v temi zaprlo se bo…
Našel sem jo. Staro, okrušeno, umazano, med navlako na podstrešju. Pa saj ne vem, le kaj bi z njo, naj jo odvržem ? Nekoč je bila pomembna. Odločil sem se, z malo truda je spet privlačna,…
Jutro je turobno, neprijazno, kakor da bi se jezilo, hudovalo. Potem se razpoloženje prenaša, me sili, da se mu pridružim, z njim čemerno zrem pred se, odzdravljam ljudem kot je vreme, me…
Kruh bil nam je svetinja hlebec s križem se začel. ta znak spoštovanja, zdaj iz navade je odšel Praznično dišal je v hiši kruh pečen, vzet iz peči, ohlajen in brez namazov vedno slastno je…
Spet čutim, prihaja vonj jeseni, so topoli iz daljve zapeli, zašumeli ko Mura ob bregovih igraje šepeta, ji jesenski veter z goričkega pihlja. In tam je gomila, dedek v miru spi, let že…
Prisluhni glasu, ki prevaja govorico utripajočega srca v dihu življenja Občuti toplino solze, ki rojeva se v dar občutkom svobode Miruj ko nevidni koraki drsijo v lahkotnosti giba
Hvaležnost, to je naša neizbežnost. Dušni mir prinaša in vso zaskrbljenost odnaša. Hvaležnost nam je velikokrat v nadležnost. Našo visokost napada, bojimo se je kot samega gada.
Brez besed bi Te objela se potopila Vate pesem tiho bi zapela celo dušo podarila nič zadržala zase tam na jasi med drevesi tam na samotni jasi Pa ni samotna tista jasa na njej je toliko…