Ko greš mimo, se sploh ne ustaviš. Tiho in neprestano, izginjaš s plimo. Rasteš z otroki, prehitevaš veter, vlečeš, ko je težko. Ko greš mimo, smo mimo mi, nas več ni. Le svečka še gori, mineš ti? Ugasneš kdaj? Koliko si star? Ahh,...ta čas!
#Poezija
Čas
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ob dnevu mrtvih
