Prisluhnite...
Ugasnite luči in prisluhnite v temi besedi, ki se topló izgovarja. Predigri glasov v prostornini, odmevu gore, ozračju zvena v daljavi, vraščeni v iskreči se kremen. Besedi, ki mehča in…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Ugasnite luči in prisluhnite v temi besedi, ki se topló izgovarja. Predigri glasov v prostornini, odmevu gore, ozračju zvena v daljavi, vraščeni v iskreči se kremen. Besedi, ki mehča in…
Se spominjaš Cic, kako sva skupaj sedela na klopci v parku pod ljubljanskim gradom. Bila sem samo en dan zaljubljena vate. Prav nič mi ni bila všeč tvoja živobarvna kravata, s katero si…
Vsak ima svoj nočni nokturno in je gospodar svojih misli in sle, ko se zapre besedam in se predaja dražilnim občutkom, ki se mu naslednji dan sploh ne zdijo pomembni. Noč ima svojo moč. Je…
V zanosu magične besede se ptice umaknejo v visoke krošnje... Vode pospešijo tempo in drevesne krošnje zašumijo... Dvigam roke k nebu, zakričim... Naj se zgrnejo oblaki, naj se razbohoti…
Dotik s prsti po mehki pristriženi travi... In sanje poneso sanjalca... tja, v vonjave, tisočev svežih cvetlic... Vode so žive... polzijo žuboreče in igrivo hrepeneče... sence plešejo svoj…
Zamah kril... in ptica se dvigne... visoko... v neskončno modrino... in krasna tišina jo spremlja... zaokroži goro... spečo v jutranji meglici... leti naprej... nad srebrno modro bledico...…
Z veseljem je prihajal vedno,ko se mu je zdelo,da je dobrodošel... Od sveta zavržen bohem prepričan,da je našel zavetišče... TAM... V svoji vznesenosti je skoraj pozabil nase in maske so…
Stopinje so moje v ljubezni ko hipnotično zrem ti v oči slediš lahko le svojemu srcu in najdeš s prahom pokrite poti. Obstajam kot senca tvojega večera skozi tebe se zrcali moj odsev sem…
Prosim pusti sanjam sanje! Prišla si kot utrinek, posvetila si kakor sonce, bila si zvezda mojega neba, bila si več kot to, bila si vsaka moja ura. Zato pusti sanjam sanje!
Občutek lepote-pogled na drevesa in pesem dveh ptic, ki se v krošnji zgodi. Omamni vonj cvetja se dviga v nebesa, ko sapica vetra se s soncem lovi. Vrtijo metulji se kakor peresa, a kamen…
Miccini Eugenio je pesnil, da je poezija nasilje. Skušnjava esktralingvističnega. O moja zelena duša, nerzreli sadež zavržene ženske kakovosti, prvovrstna iztočnica v izbiri odrešitve…
Vraščene glasilke v grlu so organ kakor likalnik ali vlak, ki se pekoče in piskajoče odziva, na trenutke kot pekoča paprika. Vse glasne stvari se naselijo v ustih, ostanejo na suhih…
Srditi vihar se je zaganjal v zvonove, ki so bili v obraz, ko so rasle kamnite veličine kot utelešena beseda. V kamniti masi je zapuščena navzočnost duha, povnanjena osebnost milijonov…
Krivda prihaja skozi povrhnjico na dan. Izraža se v znojnih kapljah izpod rešetk duše. Vest je sužnja spomina nanjo. Živeti brez ali s krivdo pa ni eno in isto. Moderno je biti zgodovinsko…
Jutri je nedelja. Delati nič posebnega je sladko brezdelje, ki umirja andrenalin. Delati nič posebnega je lahko ničesar ne videti, ničesar ne vedeti, ničesar ne slišati, ničesar ne občutiti…
Samo midva. Le ti in jaz. In tista tiha sreča, ki nama lega na obraz. Samo midva. Le ti in jaz. Na stari, bledi sliki, ki jo že načenja čas...
Šumenje morja, vetra šepet, ptice ščebet, zvok divjine... in otožna pesem violine. Ko človek odpre srce glasbi, ne potrebuje več besed.
Pridite, sanje! Povabim vas k sebi! Delajte družbo mi v temnih nočeh. Naj me očarajo barve in slike, ki bodo ležale na mojih očeh. Pridite, sanje! Lahno poplesujte in se zavrtite prek moje…