Prisluhnite...

Ugasnite luči in prisluhnite v temi besedi, ki se topló izgovarja. Predigri glasov v prostornini, odmevu gore, ozračju zvena v daljavi, vraščeni v iskreči se kremen. Besedi, ki mehča in topi kamenine, objame in se vrne ko odrasteš. Ptica razpira krila v horizontih, njena krila plapolajo in razgaljajo nebo, kakor veter razžene ubogljive oblake. Kakor zadrževani izdih dušo. Cvetenje, ki izgrebe svoj čas iz korenin. Mehak dotik, trpek okus in radost medu. Nekatere besede umró, druge zaživijo kakor kraguljčki, z belkastim oprsjem, ki zobajo zrnje in se zlijejo v tekočo snov. Slečejo svoje perje in kožo, da kri povije besedo v toplo ponjavo dišeče polti.