Bil je večer....
noč, polna luna na nebu, veter odnaša zadnje jesensko listje z dreves, trka na okna in te sprašuje: še veš? bil je večer kot je nocoj, v meni, v tebi nemir, nespokoj... iskanje dlani,…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
noč, polna luna na nebu, veter odnaša zadnje jesensko listje z dreves, trka na okna in te sprašuje: še veš? bil je večer kot je nocoj, v meni, v tebi nemir, nespokoj... iskanje dlani,…
megla jutranjega hlada poltema zbujajočega mesta zvok rastočega prometa rosa polna vlage gneča na postaji vonj jutranjega časopisa zatohlost plašča iz mode odmev petk na asfaltu prišla si…
Korak za korakom stopam po poti tej, okreten postaja in samosvoj je korak Korak za korakom se približujem namenu, kjer ni bolečin, pregrad in ne mej, Korak za korakom in bližji sem si, saj…
iz niti hrepenenja bom stkala ta dan in nežno ga v jutro zavila, skrbno dobrim vilam naročila, da naj ga čuvajo zanj! z jutranjo roso ga bom osvežila, s sončevimi žarki otoplila, v okras mu…
Mogočno se dviga krošnja v modro nebo, Razpira svoje srebrne niti na vse strani. Pogumno jo nosi njeno mogočno telo, In njene rdeče nitke prizemljujejo ga. Tako enkratno stojiš pred mano,…
lepe so tvoje oči gledam tvoje misli, spomine želje, strasti ves svet je v njih poln bolečine, zadrege, sramu vprašanj, zorenj iščem sebe v njih, tvojo ljubezen, predanost ne berem te ne…
Krog, brez izhoda, krog, brez vhoda, vrti se kot vrtiljak, na njemu sediš, bled in neživ, ujet brez besed. Ta krog, brez izhoda, ta krog, brez vhoda, ponavlja se vsak dan, ni zate izhoda,…
si boginja svojega telesa; prikradel se bom kot tat in ti ukradel sveti gral. predrl ga bom v krvi in zapolnil v bolečini. nato bom odšel; brez slovesa. in komaj slišne solze bodo radostile…
odprtih oči dvomim vate rjava je barva laži ne glej me zaman so tvoje laži jemlješ me kradeš mi upe jemlješ mi sanje ubijaš me vsega iskrenost ni na meniju zaupanje je farsa pohota do…
Odšla si z mrzlim dihom, ki je pripravljal tvoj odhod tekla so ti leta neopazno si se skrila pod odejo zemlje ustnice so bile bele kot sneg, ki je že leto poprej padal na okamenele, na…
Vprašanje je, kako lahko telo služi duhu in kako lahko duša vključi telo v funkcijo duha. Telo ni duh, temveč pojav, ki ne potrebuje vere. Duh je duša, ki potrebuje telo in vero, ki jo duh…
Klasja si mi nabral in cvetja v Boninih v dar. Vejice zlatih, drobnih zrn, mnogo vonja poljskih rož z radostjo v poletni dan. Grozdja si mi prinesel v skledi iz gline v dar – sladkih,…
Dva kamna v Logarski dolini za vedno sta združena v bližini, drug ob drugem tesno ležita, v zavojček pod prstjo zavita. Nihče ju ne bo prebudil, nihče ju ne bo razdružil, drhtita z rastjo…
dež lije v potokih, izpira spomine v odtočne kanale pozabljenja dež lije v potokih, namaka premočeno zemljo sito dežja dež lije v potokih, ne sprejemam ga več, spomine odlagam v skriti kot…
Vse do korenine grem zate, da vidim cvet drevesa. * Jedilnica besed je na dosegu. Odpri knjigo! * Pij vino mojih oči, ki vidijo dvojno: telo in duha. * S podplati jezika ne pohodi me, jej…
Ljudje, ki nam postavljajo pogoje. Z njimi varujejo svoje šibko postavljene temelje. Vedoč, da brez kontrole zaživijo. Klavdija KIA Zbičajnik
(Razmišljanje ob naraščanju nasilja) V gube molka odtisnjeni izdihi pogorišč utrujenost sope iz dna in se pogreza zamirajo barve dihanja zelene v semenih tleči miti polutanski pošastnih…
Votlo tiktaka ura v mrakoten verčer. Glasbena tihota je zamrznila sfingo – znotraj obrnjen svet v odsevu posnetkov prihodnosti. Kolono črnih podob in vreščanje ptic je pretrgal sovin klic.…