Odhod

Odšla si z mrzlim dihom, ki je pripravljal tvoj odhod tekla so ti leta neopazno si se skrila pod odejo zemlje ustnice so bile bele kot sneg, ki je že leto poprej padal na okamenele, na večno zaspale, obraze tvoje oči so zaspale ob zadnjem pogledu name zate. Tvoj izdih je dovolil grenki solzi se izliti po obrazu zgubila se je v toku reke spominov, slik, stikov tvojega življenja s tabo sveča, ki gori nemo gleda na tvojo dušo, da bi ogrela telo, da tiho spet bi se odprle tvoje oči tvoje roke mi obrisale pepel preteklosti. Odšel sem za teboj, da skusil bi drugi svet, drugo življenje, da bi te spet videl, da v objemu večno ostaneva odptujeva z belo ladjo v sanje najine skrivnosti ostanejo globoko na dnu uma, ki nekoli ne odmre a zaman nič te ne ozdravi, da bi te spet lahko videl, spet vohal tvoje dlani.