V temi, tišina poje, duhovi se prepletajo, vrata med svetovi se odpro, tu sem, zdaj, lahko grem kamorkoli, ključ nosim v sebi. Temno je na poteh, tam hodi malo kdo. Včasih zalaja mrtev pes. Zlo se pretaka skozi noč. Osamljeni popotniki, vsak s svojimi strahovi, srečamo se včasih v praznini teme. Pohiti sonce, vpij temo v ogenj. Zavladaj do noči, ko prične se kaos, ko vrata se odpro.
#Poezija
Temnica

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zavihanka
