V poletje se pomlad spreminja, po znanih stezah hodim sam, hrepenenje se v dušo zgrinja, spomin je vse, kar še imam. Ko pobožam drobno rožo, ogenj žge me v dlaneh, rad bi čutil tvojo kožo in poslušal zlati smeh. Sonce greje moja lica, veter solze mi suši, v srcu me skeli resnica, da si šla, da te več ni.
#Poezija
Sprehod
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Bomba
