V ogledalu vidim...

Že sama pomisel..spomin na ogledalo staro, kamin v sobi najinih zimskih noči mi po tebi hrepenenje zbudi; raste v meni želja, upanje tli, da plahta bela še bo z nama plesala divji ples vugi..vugi, pokrivala..odkrivala telesa najina; v ogledalu vidim ogenj kamina, plameni..iskre se igrajo z nama, vstajajo…poklekajo, ponovno kot celota z nama se dvigajo..spuščajo; vulkan, erupcijo sile čutim v tebi, izlitje magme, vidim..podoživljam čas nenasitnega razdajanja..pohotnosti, ves sem v njem, sam na beli plahti ga sanjam, ne krivim ogledala..kamina..tebe, sebe obsojam za vse, kar bilo je med nama, da vsega ne zabrišem, enostavno ne gre, vse nas v ogledalu vidim.