Rekonstrukcija

V prekletstvu brez luči, tvoja divje mehka koža, tvoj živalski vonj, tvoji vzdihi strasti, božam tvoj hladen znoj, zažiga me vročina, nekje globoko v tebi, gori ogenj paradiža, ki me pelje v pogubo čutnosti in čaščenja, tebe, črna kraljica, ki sem pred tabo na kolenih z ustnicami v tvojih stopinjah, nevreden višin, plaval v vesolju tvojih toplih zvezd, končno najdena, ubrana popolnost je barvala moj razum, oblit z ekstazo in pribit na tvoj križ, naj zdaj umrem, v borbi proti sebi, se bojim zadnjega trenutka in tvojega imena v izdihu.