Vodna kaplja

Deževna kaplja je polzela po plastičnem kozarcu, napela je svoje težke prsi, da bi ohranila ravnotežje. Med tem sem jaz prihrumela kot star vlak, ki prihaja na peron, h kozarcu, da bi se odžejala. Tedaj je kaplja padla iz sedanjosti. Zdrsnila je iz svojega ležišča in spremenila svojo logiko kot solza, ki izoblikuje čustvo. Kaplja je bila iz atomov vode z nezavednim namenom. Bila je nekakšno svetlikanje bodočega vrenja in hlapov, morda del bodoče rastline z zelenim navdihom, morda tudi bivanje v telesu s pretakanjem po tkivu. Svojega položaja kaplja na plastičnem kozarcu ni obdržala. Odšla je v svet, kjer reka prestopi bregove, kjer reke tvorijo vrtince. Morda bo rosa v jutru ali vitica cvetoče veje, morda bo v morju zlomljeni val, morda v zavestnem namenu moje volje po spolnitvi.