Na mizi ob prihodu v svoj lepi dom pismo si dobila in srce svoje v verige zaklenila, da se oko tvoje ne bo zbudilo in solze bolečine lilo. V poslovilnem pismu sem zapisal ti, da sreče za naju ni in da večkrat moje noči, ki sem jih preživel s teboj so me morile in mi dušo ubile, ko vedel nisem, kdo ti ljubi ustnice, ko nisi ob meni ti. Naj te poslovilno pismo spominja v dolgih nočeh name, ko odhajam sam naprej v pot ljubezni in sovraštva, kakor slepi popotnik, ki ne ve kam in kako.
#Poezija
Poslovilno pismo

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ko se zjutraj boš zbudila
