Pisati srebrno svitanje
in poslušati kaplje vode
kaj govorijo,
ko zelenijo hrepenenja.
Vžiga se metež v travi
in vzletajo sanje
v brstje cvetov.
Kakor curki gejzirjev
pršijo jantarji vrelce devištva
in polje marjetic povije sonce v plenice.
Zažiga se stenj v deblih dreves,
poželenja trsja za grmom lučc
šelestijo obrazi belega trnja.
Dren je odsvital rumene suite,
male gejšice se vijolčijo na trati,
trobentice kipijo osončje na pladnju,
votli petelinčki veslajo in plavajo
s svojimi čolnički po gozdni stezici.
Murni čričkom brusijo glas,
belež smejanja zardeva,
ko metulji rokopisijo pelod.
Kmalu bodo rdeče obrobljeni
balončki cingljali med žvrgolenjem ptic.
Iz svetilke razuma utriplje kamen,
veter šiva liste in oblači drevo.
www.tatjana-malec.si
Knjiga bralcev: info@tatjana-malec.si
